VRSTNIKO NASILJE Martina Tomori Maja Drobni Radobuljac Slovenski

VRSTNIŠKO NASILJE Martina Tomori Maja Drobnič Radobuljac Slovenski pediatrični kongres, 9. – 11. 10. 2014

Razvojni pogled • Najpogostejši razlogi za nasilno vedenje otroka – Razvojno pogojena manjša sposobnost obvladovanja (otrok v prvih letih razvoja, duševno manj razvit otrok…) – Neposrednost in nestrpnost hiperkinetičnega otroka – Vzgojna zanemarjenost (neupoštevanje meja in socialnih meril. . ) – Posnemanje vedenja drugih – Izkušnje z vlogo žrtve – istovetenje z agresorjem – Konstitucijsko ali psihoorgansko pogojena impulzivnost Tomori M. Nasilno ponašanje u adolescenciji – od žrtve do nasilnika. In: Ćurčić V, editor. Destruktivnost i autodestruktivnost mladih. Beograd: IP "Žarko Albulj", 2010: 55– 8.

VRSTNIŠKO NASILJE BORBA ZA MOČ PRIDOBIVANJE STATUSA MED VRSTNIKI Z NADVLADOVANJEM DRUGIH

Pojavne oblike vrstniškega nasilja • • neposredno telesno nasilje psihološko nasilje prikrite in težje prepoznavne oblike nasilje preko elektronskih medijev Glew GM, Fan M-Y, Katon W, Rivara FP, Kernic MA. Arch Pediatr Adolesc Med 2005; 159(11): 1026– 31. Messias E, Kindrick K, Castro J. Comprehensive Psychiatry 2014; 55(5): 1063– 8. Dake JA, Price JH, Telljohann SK. The Journal of school health 2003; 73(5): 173– 80.

• Spol – DEČKI IZVAJAJO NASILJE NAD VRSTNIKI POGOSTEJE KOT DEKLICE, NA BOLJ NEPOSREDEN NAČIN – (TELESNO NASILJE, USTRAHOVANJE…), PRI DEKLICAH JE BOLJ POGOSTO POSREDNO IN PSIHOLOŠKO NASILJE TER IZKLJUČEVANJE ŠIBKEJŠIH – DEČKI SO POGOSTEJE ŽRTEV TELESNEGA NASILJA, DEKLICE PSIHOLOŠKEGA IN BOLJ PRIKRITEGA NASILJA, VKLJUČNO Z OZNAČEVANJEM S SPOLNO VSEBINO • Epidemiologija – VSAJ 1/5 OTROK JE KDAJ ŽRTEV VRSTNIŠKEGA NASILJA – VSAJ 1/10 OTROK KDAJ IZVAJA NASILJE NAD VRSTNIKI • Okolje – MESTA, KJER SE ZBIRA VEČ OTROK – (ŠOLSKI HODNIKI, IGRIŠČA…) BREZ USTREZNEGA – NADZORA Kramer A, Mesarič K, Velkavrh T. Dijaška organizacija Slovenije; 2013. Pridobljeno 18. 10. 2014 s spletne strani: http: //dijaska. org/dokumenti/Povzetek. pdf Messias E, Kindrick K, Castro J. Comprehensive Psychiatry 2014; 55(5): 1063– 8. Dake JA, Price JH, Telljohann SK. The Journal of school health 2003; 73(5): 173– 80.

Dejavniki, ki spodbujajo izvajanje nasilja • Pozitivno vrednotenje dominantne vloge • Pomanjkanje empatije, povezanosti, sodelovanja, pripadnosti in vključevanja • Izkušnje z nasiljem (podrejanjem, nadvladovanjem šibkejših ) v družini in ožjem okolju • Sporočila o nadvladovanju v širšem okolju in medijih • Koristi, ki si jih otrok zagotovi z nasiljem nad vrstniki Tomori M. Slovenska Pediatrija. 2000; Suppl 1(7): 244– 8. Mazefsky CA, Farrell AD. J Child Fam Stud 2005; 14(1): 71– 85.

Značilnosti otrok, ki izvajajo nasilje nad vrstniki Velika potreba po nadvladovanju in uveljavitvi Vzdrževanje vtisa moči in samozavesti Pomanjkanje empatije Pozornost, usmerjena na prepoznavanje šibkosti drugih • Nesprejemanje drugačnih, vsakovrstna nestrpnost do drugih • Nepripravljenost za sodelovanje in povezovanje • Kognitivni slog, usmerjen v pomen hierarhije moči • • Slaby RG, Stringham P. Pediatrics 1994; 94(4 Pt 2): 608– 16.

Opazovalci • raziskava o nasilju na srednjih šolah (Kramer in sod. 2013), 2000 dijakov: – nasilje v veliki meri prisotno v SŠ – opazovalci: • • • 5% spodbuja nasilneža 7 -14% žrtvi pomaga fizično 11 -35% žrtvi pomaga verbalno 3 -35% pove učitelju 27 -59% se ne vmešava • pomemben vpliv na razvoj psihopatologije pri žrtvah in na vedenje nasilnežev (Kärnä in sod. 2010) Kärnä A, Voeten M, Poskiparta E, Salmivalli C. Merrill-Palmer Quarterly 2010; 56(3): 261– 82. Kramer A, Mesarič K, Velkavrh T. Raziskava o nasilju na slovenskih šolah. Dijaška organizacija Slovenije; 2013.

• značilnosti – – – Žrtve socialno nespretni, nevključeni slaba samopodoba, nizka samozavest navzven opazna drugačnost socialno ogrožene družine nasilje v družini • raziskava o nasilju na srednjih šolah (Kramer in sod. 2013) 35% dijakov žrtve nasilja: – če so žrtve: • 35% branijo besedno • 31% branijo fizično, če je treba • 14% povejo odraslemu • posledice (anksioznost, depresija, PTSM, samomorilnost, vseživljenjsko samorazvrednotenje) 1/3 žrtev – večje tveganje, če žrtev v več obdobjih (Bogart in sod. 2014) – ravnanje opazovalcev deluje zaščitno (Karna in sod. 2010) Kärnä A, Voeten M, Poskiparta E, Salmivalli C. Merrill-Palmer Quarterly 2010; 56(3): 261– 82. Rigby K. Br J Educ Psychol 1999; 69 (Pt 1): 95– 104. Bogart LM, Elliott MN, Klein DJ, Tortolero SR, Mrug S, Peskin MF, et al. Pediatrics; 2014; 133(3): 440– 7. Kramer A, Mesarič K, Velkavrh T. Raziskava o nasilju na slovenskih šolah. Dijaška organizacija Slovenije; 2013.

Prepoznavanje žrtev Pomembno prepoznati! • strah iti v šolo, prihaja pozneje, gre po daljši poti • pogoste pritožbe o telesnih težavah • bolj odvisni od svojih staršev kot prej • med odmori, na izletih, prireditvah ob učiteljici • poškodovane ali izgubljene potrebščine, prosijo starše za denar • modrice, drugi sledovi poškodb • nenadne spremembe vedenja (tesnobnost, jokavost, zapiranje vase, umik od vrstnikov) Kärnä A, Voeten M, Poskiparta E, Salmivalli C. Merrill-Palmer Quarterly 2010; 56(3): 261– 82. Rigby K. Br J Educ Psychol 1999; 69 (Pt 1): 95– 104. Bogart LM, Elliott MN, Klein DJ, Tortolero SR, Mrug S, Peskin MF, et al. Pediatrics; 2014; 133(3): 440– 7. Mikuš Kos A. Vrstniško nasilje v šolah. Ljubljana: ZPM Slovenije, 1995: 10 -23.

Preprečevanje vrstniškega nasilja • pojav še vedno spregledan • brez pravega odziva se stopnjuje • učinkovito le preprečevanje – – vrednostni sistem odnos do nasilja posluh za druge in drugačne medsebojno sodelovanje in zdrav način sporazumevanja • usklajeno delovanje vseh sistemov – družine, šole in drugih (Schuster & Bogart, Pediatrics 2013) • odkrito spregovoriti brez stigmatiziranja udeleženih Bogart LM, Elliott MN, Klein DJ, Tortolero SR, Mrug S, Peskin MF, et al. Pediatrics; 2014; 133(3): 440– 7.

Obravnava vrstniškega nasilja • obravnava v okolju, kjer je prisotno • gradnja pozitivne samopodobe in učenje funkcionalnih socialnih strategij • pomoči potrebni izvajalci, žrtve in opazovalci! • psihopatologija možna pri vseh udeleženih Olweus D. , 2003; Peterson L, Rigby K. J Adolesc 1999; 22(4): 481– 92; Schuster MA, Bogart LM. Pediatrics 2013; 131(1): e 288– 91.

Pomoč izvajalcem nasilja • razvojna raven, socialna zrelost, motivi • sprememba kognitivnega pojmovanja mesta med drugimi (razvoj samopoštovanja brez nadvlade) • samopodoba (konstruktivne možnosti uveljavitve), socialne spretnosti, razvijanje obč. empatije • NE kazni in represivnega odziva • delo s starši, pedagogi

Ukrepanje zdravstvenih delavcev, ki se srečajo z otrokom žrtvijo, izvajalcem ali opazovalcem VN • oskrba poškodb • ocena prisotnosti duševnih motenj (in usmeritev naprej, če je potrebno) • o nasilju obvestiti otrokove skrbnike • obvestiti okolje, kjer se to izvaja (najbolje, da starši) • ukrepi šole (okolja): – – ne izpostavlja storilcev in žrtev po nepotrebnem pred drugimi jih s problemom sooči in zavzame primerno stališče po potrebi obvesti starše drugih vključenih otrok izobraževanje vseh učencev o nasilju med vrstniki, stališčih do nasilja nasploh in ukrepih v primeru nasilja (izobraževanje opazovalcev, kako ukrepati) • ključen primeren odnos staršev / neposredno sodelovanje s šolsko svetovalno službo ali CSD Olweus D. , 2003; Peterson L, Rigby K. J Adolesc 1999; 22(4): 481– 92; Schuster MA, Bogart LM. Pediatrics 2013; 131(1): e 288– 91.