VRSTE RIB V NAIH VODAH IN VARSTVENE DOBE

VRSTE RIB V NAŠIH VODAH IN VARSTVENE DOBE �Delimo jih na : Salmonide in ciprinide Lahko tudi na : Avtohtone- domorodne in alohtone- tujerodne v SLO 84 sladkovodnih vrst rib, od katerih je 67 avtohtonih. Ribolovnih je 43 vrst rib, 22 pa je trajno zaščitenih.

�POTOČNA POSTRV 30 cm 1. 10. -28. 02. S

�ŠARENKA– cm 1. 12. -28. 02. S

�POTOČNA ZLATOVČICA– cm 1. 12. -28. 02. S

�MENEK– 30 cm 1. 12. -31. 03. C

�LIPAN– 30 cm 1. 12. -15. 05. S

�SULEC– 80 cm 15. 02. -30. 09. S

�ŠČUKA– 50 cm 1. 02. -30. 04. C

�SMUČ– 50 cm 1. 03. -31. 05. C

�PODUST– 35 cm 1. 03. -31. 05. C

�NAVADNI OSTRIŽ– cm 1. 03. -31. 05. C

�RDEČEOKA– cm 1. 04. -30. 06. C

�RDEČEPERKA– cm 1. 04. -30. 06. C

�ZELENIKA– cm 1. 04. -30. 06. C

�PISANEC– cm 1. 04. -30. 06. C

�SOM– 60 cm 1. 05. -30. 06. C

�BOLEN– 40 cm 1. 05. -30. 06. C

�KLEN– 30 cm 1. 05. -30. 06. C

�MRENA– 30 cm 1. 05. -30. 06. C

�LINJ– 30 cm 1. 05. -30. 06. C

�POHRA– 20 cm 1. 05. -30. 06. C

�KORESELJ– cm 1. 05. -30. 06. C

�GOJENI KRAP– C

�AMUR– C

�TOLSTOLOBIK C

�KAPELJ

�PIŠKUR

�SONČNI OSTRIŽ

O RIBAH (ČUTILA, PREBAVILA, PREHRANA) �Pomembno je poznavanje rib zaradi: - uspešnega in etičnega ribolova - uspešne gojitve in poribljavanja - razumevanje pravil in varstva ribjih populacij Ribe so prilagojene življenju v vodi: - telesna temperatura je enaka temperaturi vode kjer živijo - dihajo s škrgami, prilagojenimi za izmenjavo plinov med ribo in vodo - oblika telesa in okončin za gibanje v vodi - izredno plodne

�RIBJE TELO

�ZGRADBA RIBJEGA TELESA

�Koža - zmanjšuje trenje - s sluzjo, ki jo izloča ščiti pred mehanskimi in kemičnimi vplivi - osmoregulacija - obarvanje telesa - dihanje pri ciprinidih - pri nekaterih vrstah služi za izgradnjo gnezda, lahko tudi vir za prehrenjevanje zaroda - uravnava telesno temperaturo

�Mišično skeletni sistem - opravlja varovalno nalogo - omogoča premikanje v vodi �Prebavila - začnejo se z usti in končajo z zadnjično odprtino - so prilagojena različnim načinom prehrane - položaj ust – končna, nadstojna in podstojna

Ribe delimo na 4 skupine glede na vrsto prehrane: - ribe, ki se prehranjujejo večinoma z majhnimi zuželkami, mehkužci, rakci, . . koreselj, linj, rdečeperka, ploščič, . . . - ribe, ki se hranijo predvsem z rastlinsko hrano amur, tolstolobik - ribe, ki so vsejedci krap, klen - ribe, ki se prehranjujejo z drugimi ribami- plenilke ščuka, som, smuč, sulec, bolen, odrasle postrvi

�Dihala - škrge skrbijo za izmenjavo plinov, sprejemajo kisik in oddajajo ogljikovdvokis. . . - po 4 škržni loki na vsaki strani - Ribe delimo lahko tudi po potrebi po količini kisika veliko kisika- postrvi in sorodnice manj kisika- ščuka, smuč, klen, . . . najmanj kisika- krap, linj , som, . . . �Ribji mehur - skrbi za spuščanje in dvigovanje ribe na različne globine - funkcija hidrostatskega in slušnega organa

�Spolni organi in razmnoževanje - drst samo enkrat na leto, časovno odvisno od vrste in dejavnikov: - temperatura vode - svetloba - motnost vode - hitrost vodnega toka - drugi - znaki: - migracije - zunanje spremembe - manj jedo

Glede na čas drsti delimo ribe v 3 večje skupine: - Jesensko zimske drstnice : postrvi- ikre so občutljive na svetlobo, voda od 4 do 8 C - Spomladanske drstnice : voda od 10 do 15 C, sulec, šarenka, lipan, ščuka, klen, smuč, . . . - Poletne drstnice : od 17 C dalje , ploščič, mrena, krap, linj, . . .

�Čutila – so organi ali tkiva preko katerih zaznavajo okolico - okuševalni organ - pobočnico - vohalni organ - notranje uho in webrov aparat