VODA VODA NA ZEMLJI n Voda pokriva skoraj

VODA

VODA NA ZEMLJI n Voda pokriva skoraj ¾ zemeljske površine.

n Voda teče v rekah,

n privre na dan iz vodnjakov,

n teče iz pip,

n napolnjuje morja.

SLADKA IN SLANA VODA n Koliko vode je slane in kako malo je sladke prikazuje kolačnik.

PREVEČ ALI PREMALO? n Voda ni enakomerno porazdeljena po vsem svetu. Nekatere pokrajine so pogosto poplavljene, druga področja trpijo sušo. n Tako kot živali in rastline tudi ljudje živijo različno glede na to ali imajo vode dovolj ali jo primanjkuje.

VODE JE PREVEČ. . . n n Bangladeš je majhna država v Aziji, ki ne trpi pomanjkanja vode. Vsako leto, ko se začne topiti sneg reke preplavijo. Od junija do oktobra prinaša močne padavine monsun – veter, ki piha z morja.

VODE JE PREVEČ. . . n Dva dečka živita v Bangladešu. Živita na bregu velike reke. Njun oče je brodnik, ki s splavom prevaža ljudi in avtomobile čez reko.

VODE JE PREVEČ. . . n Tam so polja obdana z nasipi, ki zadržujejo vodo. Ženske na sliki sadijo riževe sadike. To je žitarica, ki dobro uspeva v vodi.

VODE JE PREVEČ. . . n Dečka imata tako kot vsi otroci ribiško mrežo s katero lovita ribe v reki.

VODE JE PREVEČ. . . n Za kosilo: riž in ribe. Zraven pijejo predvsem čaj, saj je treba vodo prekuhati, da bi uničili vse mikrobe, ki so v njej.

VODE JE PREVEČ. . . n Ljudje v Bangladešu vsak dan prebijejo ob reki. Otroci se tam igrajo, umivajo, mame perejo perilo. . . Nekateri celo živijo v čolnu na reki.

VODE JE PREVEČ. . . n V obdobju monsuna neprestano dežuje. Ljudje se zaščitijo s klobukom, bananinim listom ali dežnikom. . . in so vajeni, da so mokri vsak dan.

VODE JE PREVEČ. . . n Vsak prebivalec Bangladeša ima čoln na bregu najbližje reke. Uporablja ga za lovljenje rib, za potovanje po reki. . .

VODE JE PREVEČ. . . n . . . potrebuje pa ga tudi celotna družina, ko reka prestopi bregove in poplavi pokrajino.

VODE JE PREMALO. . . n n Mali je država na robu največje puščave – Sahare. Večino časa v letu (od novembra do marca) ne pade niti kaplja dežja.

VODE JE PREMALO. . . n Deklici živita v Maliju. Njuna mati mora po vodo peš k vodnjaku. Nalije jo v vrč, ki ga potem nese na glavi.

VODE JE PREMALO. . . n Kadar je velika suša, se mehka rdeča zemlja spremeni v prah, ki ga nosi veter.

VODE JE PREMALO. . . n Še dobro, da se lahko umijem od glave do pet. In to samo z enim vedrom vode.

VODE JE PREMALO. . . n Posoda je hitro pomita, saj ne uporabljajo ne krožnikov ne jedilnega pribora. Toda za pranje perila bo treba ponovno po vodo k vodnjaku.

VODE JE PREMALO. . . n V sušnem obdobju na polju ni dela. Ženske po cele dneve nabirajo veje.

VODE JE PREMALO. . . n Oče deklic popravlja pregrade in kanale, ki bodo polni vode, ko pride dež. Suhe veje bodo uporabili za popravilo strehe.

VODE JE PREMALO. . . n V savani so vodne struge presušene in kruhovci nimajo več listov. Krave prežvekujejo travo, a tudi ta je suha.

VODE JE PREMALO. . . n V aprilu, s prvim deževjem, vse ozeleni. Cela vas dela na polju, kjer raste bombaž in zelenjava.

VODA TAKO IN DRUGAČE n 1. 2. 3. Voda v naravi je v treh agregatnih stanjih Trdna kot led – ledeniki Tekoča – morja, reke, jezera, mlake. . . Plinasta – hlapi in vlaga v zraku

TRI AGREGATNA STANJA TEKOČE STANJE TRDNO STANJE PLINASTO STANJE

Voda je povsod n Ko dežuje voda pada iz oblakov na zemljo in v njej ponikne.

KJE VSE JE VODA? n Voda – ljudje in živali jo pijejo, rastline se hranijo z njo. Vsa živa bitja jo potrebujejo za preživetje. Brez vode na Zemlji ne bi bilo življenja.

Voda v rastlinah n Tudi rastline so setavljene predvsem iz vode. Korenine posrkajo vodo iz tal, potem pa potuje po steblu do listov.

Drevo n Ali veš, da drevo srednje velikosti lahko vsrka do 100 litrov vode na dan?

JE VSA VODA ČISTA? n Na Zemlji je veliko vode. . . Toda velik delež vode je onesnažen. Pitna voda, ki je nujna za življenje rastlin, živali in ljudi, je dragocena. Zato je ne smemo tratiti po nepotrebnem in ne onesnaževati.

PAZI! n Strupeni plini, ki iz avtomobilov in tovarn uhajajo v zrak se spojijo z vodnimi kapljicami. Kot kisli dež padejo na zemljo, včasih daleč od naselij, ter zastrupljajo drevesa in jezera.

PAZI! n Da bi rastline na polju čim bolje uspevale, ljudje gnojimo zemljo z gnojili, ki vsebujejo nitrate. Ti pronicajo v zemljo in zastrupljajo podtalnico. . . in s tem pitno vodo.

PAZI! n Veliko tovarn je ob rekah, ker za proizvodnjo potrebujejo vodo. Preden jo spustijo nazaj v strugo, jo morajo očistiti, sicer onesnažijo celotno reko.

PAZI! n Tudi morje je velikokrat onesnaženo. Tankerji, ki prevažajo nafto, včasih nasedejo ali se prevrnejo in nafta se izlije v morje. Razleze se po morski površini ter pomori ptice in ribe.

PAZI! n Vse onesnaževanje, ki ga povzročamo v zraku ali v vodi, se zbira v oblakih. V obliki dežja nam vedno pade nazaj na glavo. Ema Jemec in Maša Pintar 5. C