Vloga in pomen morja in pomorske moi v

Vloga in pomen morja in pomorske moči v obdobju tretjega vala globalizacije (1990. - …. ) 10/29/2020 1

Opredelitev pojma globalizacija • globalizacija je sklop sprememb v družbi, politiki, ekonomiki, kulturi, ki so posledica razširjenega trgovanja in kulturnih izmenjav, katere se odvijajo na globalni ravni…… odvija se v valovih (1870 -1914, 1945 -1980, po 1990…) • odpiranje prostega pretoka kapitala, delovne sile in idej – vzpostavljanje svobodnega trga • oblika internacionalizacije, liberalizacije, univerzalizacije, „vesternizacije“, deteritorijalizacije • zmanjšuje razlike med revnimi in bogatimi ? šibke točke ? • globalizacija je nezaustavljiv proces – vloga informacij • privatna sfera globalizacije ? • kdo je vodilna sila globalizacije v obdobju GWOT ? • ali lahko „nevidna roka trga“regulativno deluje brez „vidne roke“ (oboroženih sil)? 10/29/2020 dodatni viri o variacijah definicije Rizman, Svetličič, idr 2

Pomorska moč in njene komponente ? • • tradicija • geografski položaj – otoki, polotoki in obala, reke; robno morje in • ocean • klima – meteorološki • faktor • luke, sidrišča, oporišča, • baze, pomorske • komunikacije • zaledje obale 10/29/2020 • demografski faktor gospodarstvo: ladjedelništvo, ribištvo, transport, izkoriščanje rudnin, trgovanje „tridelna flota“: trgovska, ribiška in bojna flota; turizem – „pomožna flota“ znanost, raziskave in šolstvo pomorska kultura vodenje + doktrina o pomorski moči in državno vodstvo, ki jo (ne) zna 3 izkoristiti (vpliv)

• • • „Morje“ v širšem pomenu besede ? maritime domain, maritime affairs, maritime studies komponente: Dr Milan Vego: fizična obežna študija o geopolitična „maritime demografska domain“ – interakcija človek ekonomska – morje – vojaška (27. 1. 2016) globalna informacijska vključno s tehnologijo okoljska kultura, zgodovina, antropologija, matematika. . 4

Kakšna je vloga „morja“ v procesu globalizacije ? letni prirastek + 4% SEA LANES OF COMMUNICATIONS – condicio sine qua non globalizacije 10/29/2020 5

Kazalniki pomena morja in obale • 80% svetovnega promet: prebivalstva živi v pasu • 95% prostornega obsega oddaljenem do 100 km od svetovne trgovine in 80% ogljikovodikov pluje po obale morju • 75% največjih svetovnih • 80% obsega prometa je velemest je na morskih med celinami obala • 80% od celotnega • 95% svetovnega prometa po morju se odvija skozi 8 vozlišč internetnega prometa in (angl. choke points) komunikacij se odvija skozi 200 podvodnih kablov 10/29/2020 6

Kriminal in druge nevojaške grožnje na morju v obdobju globalizacije ? • tihotapljenje droge, orožja, prepovedanih tovorov • odlaganje smeti in kontaminacija morja, obale in morskega dna, divje gradnje - ekologija • tihotapljenje ljudi • pretirani ribolov – izlov ribe • požari in druge tehnogene katastrofe na morju na obalah – uničevanje okolja • naravne nesreče – cunami, orkani, ledene gore • „piraterija“ in pomorski terorizem • klimatske spremembe 10/29/2020 7

Kriminal na morju • • letno št. piratskih napadov: 2009 – 410 2010 - 445 2011 – 439 2012 – 297 2013 – 264 2014 – 245 trgovina z ljudmi – tihotapci – smrtne žrtve 3771 – 2015; 5000 - 2016 10/29/2020 • ogrožena prometna vozlišča : • Indonezija - 43 • Somalija - 31 • Nigerija - 22 • Adenski zaliv • Rdeče morje • Slonokoščena obala 8

Kontaminacija morja – zibelke življenja - serija 23 jedrskih površinskih, podvodnih in zračnih jedrskih eksplozij na oceanih in osamljenih otokih – preverjanje učinkovitosti padavin na kopnem - jedrske katastrofe JEC - odlaganje v morju plastike, zemeljskih odpadkov, nesnage umetna gnojila, pesticidi izlivi nafte 500 mrtvih con – 245. 000 km 2 220 milijonov ton plastike letno 46000 plast. odpadkov/1 Nm 2 10/29/2020 kontaminacija na dnu, v vodi , na površini in z izhlapevanjem 9

Klimatske spremembe ? • IPCC (intergovernmental panel on climate change) 2001 (dr Tomaž Vrhovec, GV 77 -1 – 2005): • energetske povezave med oceani in ozračjem • v ozračju rast koncentracije CO 2, CH 4, N 2 O, rast srednje temperature Zemlje • rast padavin 5 -10% (regionalno zmanjšanje v sev. Afriki in Sredozemlju) – nevihte na sred, . širinah • povečanje suš (požarov) – pomanjkanje vode • dvig morske gladine za 10 -20 cm • umik ledenikov • vpliv na oceanske tokove 10/29/2020 vv 10

Rušilni učinki oceanov in morij • 1934 – tajfun je na • OZN (Oxfam) – julij 2004 – Filipinih potopil 23 julij 2005 izgube sv. oceanskih ladij in 300 gospodarstva 94 milijard jadrnic, velika škoda na $ Japonskem • znani tajfun Catrine v • 1984 – škode Luiziani - skupna škoda svetovnega 300 milijard $ (81, 9) gospodarstva 30 milijard • za leto 2008 – $, rast škod zavarovalnica Munich Re • letno 70 neviht v – 200. 000 žrtev v Arabskem morju, 115 v katastrofah Bengalskem zalivu 10/29/2020 11

Rekordne izgube ladij ? trki, okvare, požari, nasedanja, prevračanja, prodori vode … • na morju pluje 45. 000 tovornih ladij > 100 BRT s tonažo 180. 000 BRT in 12 milijonov drugih plovil • rekord po II. SV 1966. leta – potonilo 312 ladij s 820. 000 BRT • delež v št. ladij: 0, 72% • delež v tonaži: 0, 48% • varnost plovbe se iz leta v leto zboljšuje 10/29/2020 12

Rast tonaže trgovske flote (DWT) in struktura tovora (2010 – 2014) • rast tonaže svetovne trgovske flote: • 2010 – 1. 276. 137 DWT • • 2014 – 1. 691. 628 DWT + 8% letno ! struktura tovora: nafta + naftni derivati – 17% + 9% = 26% plin, kemikalije 6% premog 15% žel. ruda 15% suhi tovor 9% 13

Namesto uvoda • • antika: thalassa Mare internum Mare externum postopna odkrivanja in nove klasifikacije morij in oceanov skupna površina Zemlje – 510. 000 km 2 morja in oceani – 361. 000 km 2 ali 70, 8 % sev. hemisfera – 61% juž. hemisfera - 81% 10/29/2020 • • Tihi ocean – 50% Atlantski ocean 29% Indijski ocean – 21% 77% površin globljih od 3000 m povpr. globina 3795 m – največja globina – 11. 000 km 2 na kopnem povpr. višina 875 m obalni prag (šelf) 28. 000 km 2 nagli razvoj pomorstva po 15. stoletju 14

Vloga morja v miru • protislovje odvisno od tehnologije: • „zid, ki ločuje ljudi“ in „okno v svet“ - most za pomorski promet (mednarodno trgovino) in migracije – rečno-morski, obalni, sredozemski, prekooceanski, globalni • vir hrane - pomorski ribolov – „marikultura“ – rezerve hrane • vir obstoja (preživetja) – turizem, ladjedelništvo • pridobivanje rudnin iz morja in z morskega dna – podvodno rudarstvo • morje kot vir energije • morje kot ekološki filter in klimatski faktor • športi na morju • zdravje • morje kot tveganje in vir katastrof (cunami, tajfuni…) in grožnja • morje in globalizacija kriminala 10/29/2020 15

Vloga morja v vojnah in krizah • • • nadzor nad morjem in z morja nad obalo morje kot vojskovališče, prostor bitke in bojišče morje kot naravna ovira (otoške države) morje kot umetna ovira - miniranje morje kot odskočna deska za napad na obalne in otoške države – projiciranje amfibijske in trifibijske sile na obale in zastraševanje – odvračanje morje kot skrivališče morje kot prostor za blokado in izolacijo morje kot komunikacijska arterija za preživetje in pomoč zaveznikom ter pot za evakuacijo morje kot orožje – „geofizikalna orožja“? morje kot poligon za preizkušanje novih orožij morje se ne da okupirati – bitka za premoč na morju, v zraku nad morjem in pod vodo – vsaka premoč je lokalna in časovno omejena 10/29/2020 16

Od veščine in obrti do sistema ved o morju in plovbi • • • • vpliv narave na baziranje, plovbo in delovanje trgovskih, ribiških in bojnih flot tveganja v lukah in na morju - brodolomi tveganja pri obalni plovbi in plovbi po rekah tveganja pri plovbi na odprtem morju vpliv katastrof na morju na sodelovanje med državami v skupnem interesu svoboda plovbe služba reševanja na morju vloga pilotov in luških kapitanov prvi periplusi navigacija kot veda: terestrična navigacija astronomska navigacija taktična navigacija pomorska medicina 10/29/2020 pomorsko pravo • • • • teorija varne plovbe in šole za pomorščake odgovornost držav za varno plovbo razvoj in panoge oceanografije: biološka kemijska geološka meteorološka fizikalna oceanografski inštituti hidrografski inštituti – zemljevidi, atlasi in luški načrti hidro-meteorološki inštituti biološki inštituti podatki o bogastvu morja in na morskem dnu – favna in flora elektronska navigacija satelitska navigacija 17

Pomorski promet – condicio sine qua non globalizacije (SLOC) • 4/5 skupnega transporta v mednarodni trgovini se odvija po morju s 46. 000 ladjami skozi 700 luk (2005) • tonaža: 1948 – 80. 000 BRT • 1970 – 227. 000 BRT • 2000 – 558. 000 BRT • rast: • 1955 – vkrcano 880 milijonov ton tovorov • 2005 – vkrcano 7, 1 milijard ton • 2009 8, 0 ……………… • 2014 10, 0 ……………. . • „vozarine“ – dohodek : 380 milijard $10/29/2020 (5% sv. gospod. ) • prednost pomorskega transporta: • nizki stroški • velike kapacitete • „pomorske ceste“ ne zahtevajo vzdrževanje • globalna povezljivost • tudi države brez morja lahko imajo ladje • satelitska navigacija in varnost plovbe • • • struktura: tankerji 27% gen. tovor 32% kontejnerji – 10% potniške ladje – 13% 18

Rast letne količine tovorov prepeljanih po morju: • do začasnega letnega upada z letnih 8 milijard ton na letnih 7, 9 milijard ton je prišlo samo od 2008. do 2009. leta (svetovna gospodarska kriza) • pred tem in od takrat sledi postopna stalna rast, tako da je 2015. leta dosežen letni prevoz 10 milijard ton • v obdobju zadnjih šestih let je dosežena količinska letna rast +3, 5% 10/29/2020 19

Rast tonaže po vrstah ladij izražena v milijonih ton – 1980. -2009. leta 10/29/2020 20

Modernizacija prometa in nižanje izdatkov ter nižanje starosti ladij • • starost ladijske tonaže: 50% do 15 let 0 -4 leta 22% 5 -14 let 23, 6% več od 25 let 35, 3% izdatki na tono razdalja 10/29/2020 21

Predvidevanja do 2024. leta • 90% zunanje-trgovinskega prometa EU se odvija po morju • Sredozemlje – 2008 – 232. 000 metričnih ton • 2024 – 292. 000 metričnih ton – skok + 25, 8% • Severna Evropa – 2008 – 297. 000 metričnih ton • 2024 – 448. 000 metričnih ton – skok + 50, 8% • nova severna ruta posledica podnebnih sprememb? • struktura svetovne flote : tankerji – 33%; razsuti tovor – 40, 6%; generalni tovor – 6, 9%; kontejnerji – 12, 9%; plin 2, 9%; off shore - 2, 4%; (potniški + trajekti) - 0, 4% 10/29/2020 22

Selitev ladjedelništva v Azijo • letna proizvodnja (gradnja) v 000 ton (gwt) v 2015. letu: • tonaža v ooo gwt odstotek • Kitajska 25. 160 37% • J. Koreja 23. 270 35% • Japonska 13. 005 19% • ostali 5. 000 9% 10/29/2020 23

Ladjedelniška industrija se seli v Azijo – EU na dnu - letna proizvodnja v Mt 10/29/2020 24

Ulov rib, rakov, školjk – flota cca 4 milijone ladij in čolnov – 1/3 s palubo, 2/3 nima mehaničnega pogona, samo 1% ima več kot 100 ton (dolžina 24 m) nepretrgana rast ulova 10/29/2020 Exclusive Economical Zone – 200 Nm 2006 - izvoz ulova 85 milijard $ - od 2000 do 2006 rast + 32% 25

Rudarjenje na morskem dnu je v povojih – „otroška leta morskega rudarstva“ (offshore mining, seabed mining) ? 10/29/2020 nove tehnologije (plavajoče baze, hidroakustčni senzorji in Remote piloted vehicles, podvodni roboti, nove črpalke - odpirajo pot za rudarjenje na morskem dnu zaloge diamantov, zlata, mangana, sulfidov, kobalta, cinka, srebra ali je pred vrati era „nove zlate mrzlice“ ? 26

Črpanje nafte in zemeljskega plina z morskega dna Od 1950. do 1970. so se potrebe za nafto v svetu povečale 4 x, za plin 5 x Od 400 svetovnih bazenov, ½ se širi v šelf do globine 200 m Perzijski , Mehiški, Gvinejski, Venecuelski zaliv – Severno morje – 2000. leta prodano nafte in plina za 100 milijard $ (4 x več od izdatkov) 10/29/2020 27

Rast deleža energentov pridobljenih z morskega dna (v skupni proizvodnji) • delež nafte z morskega dna v skupni količini letne proizvodnje: • 1960 – 8% • 1970 – 16% • 1980 – 22, 9% • 1985 – 30% • 1995 – 28% • 2005 – 40% • 2020 – 60% 10/29/2020 • povečano izkoriščanje naftnih vrelcev na kopnem vpliva na preusmeritev na črpanje z morskega šelfa (kjer se nahajajo 3 – krat večje zaloge kot na kopnem) • pri sedanjih cenah nafte je ekonomsko rentabilno črpanje z globin do 200 m 28

Primeri z Jadrana – hrvaške vrtine 10/29/2020 29

Lokacije hrvaških in italijanskih vrtalnih platform na Jadranu Hrvaška –“ mala Norveška“ ? potenc. letno 9 milijard m 3 plina 10/29/2020 30

Italijanska polja s platformami na plitvem severnem Jadranu 10/29/2020 31

Naloge ZDA v obdobju novega vala globalizacije Izvoz varnosti kot conditio sine qua non uspešnosti globalizacije: (1) širjenje varnosti od Zahoda proti Vzhodu (2) omogočanje pretoka energentov od jugozahoda Azije do vzhoda Azije (3) omogočanje pretoka tujih direktnih investicij z Zahoda na Vzhod (4) omogočanje pretoka migrantov z juga proti severu Kvartet scenarijev za negotovo prihodnost ? : a) b) c) č) globalizacija se nezaustavljivo širi globalizacija se upočasnjuje globalizacija stagnira (…. stoji na mestu) globalizacija se konča z uporabo sile, da se odstranijo ovire za njeno širjenje - vojna US Navy , da bi lahko izpeljala proces globalizacije do zmagovitega konca, mora imeti kvintet: (1) letalonosilke; (2) površinsko floto; 3) amfibijske sile; 4) jurišne podmornice in 5) strateške jedrske podmornice oborožene z balističnimi jedrskimi raketami 10/29/2020 H. H. Gaffney: Globalization and US Navy Force – SSI - 2002 32

Goldman Sachsovo predvidevanje rasti GDP v državah BRICS dohitevanje in prehitevanje Zahoda 2015 2020 2030 BRICS 13, 653 20, 226 40, 278 G-7 33, 414 36, 781 43, 745 GDP – v milijardah $ 2006 nota bene: v 2040. letu 74, 483 vs 53, 617 10/29/2020 33

Stratifikacija bojnih flot – zaščitnika pomorskih interesov • riverine water navies – rečne mornarice, ki delujejo na rekah, kanalih in jezerih • brown water navies – obalne mornarice, ki delujejo v pasu od obalnega roba do razdalje EEZ (200 Nm) • green water navies – mornarice, ki delujejo v pasu od 200 Nm do 1500 Nm • blue water navies – mornarice, ki delujejo na oceanih (na odprtem morju) – ZDA, Rusija, UK, Indija, Francija, Kitajska 10/29/2020 34

Tonaža vojnih ladjevij v obdobju sedanjega tretjega vala globalizacije • ZDA – 3, 415. 893 tone Rusija – 845. 730 tone LRK – 708. 086 tone Japonska – 413. 800 tone UK – 367. 850 tone Francija – 319. 195 tone Indija – 317. 725 tone • J. Koreja 178. 710 ton • Italija 173. 549 ton • Tajvan – 151. 662 tone • • • reanimacija idej posodobljene merkantilistične teorije A. T. Mahana o odločilnem vplivu pomorske sile na razvoj sveta • (The Influence of Sea Power Upon History – 1660 -1783) • SLOC – baze – flota – znanost o morju – trgovska in ribiška flota – kadri • Spykmanovo projiciranje sile z oceana na Rimland 35

Razvoj pomorskih sil ZDA Flota ima največji proračun od vseh vej OS – 169 milijard $ - minimum – 300 CBO - do flote 355 v 20 letih, s ceno 100 milijard $/letno - do leta 2016 upad na 201 konec hladne vojne pomorska moč = bojna flota + trgovska mornarica + baze 10/29/2020 36

Unipolarni ali multipolarni svet v obdobju tretjega vala globalizacije ? • flotni odziv LR Kitajske, Indije in Rusije na globalizacijo • LR Kitajska – 4 letalonosilke, 3 jedrske podmornice • tranzicija „Brown water • do 2020 – flota 351 vojnih ladij - več kot ZDA navies“ v „Green water navies“ in le teh v „Blue • Indija – 2 letalonosilki water navies“ • 13 jedrskih podmornic („nuklearizacija in • Rusija – 2 -4 letalonosilke aerizacija flot“) • 44 jedrskih podmornic • vzporedno krepitev • 24 klasičnih podmornic obalnih straž (EEZ) • Japonska – 154 ladij – 19 podmornic kako bodo na rast azijskih flot reagirale ZDA ? 10/29/2020 37

Obrambni vložek za negotovo prihodnost obrambni proračun ZDA - 40% svetovnega obrambnega proračuna 10/29/2020 38

Odziv ZDA na transformacijo drugih svetovnih flot 10/29/2020 39

Novo razmerje sil na morju do 2020. leta 10/29/2020 40

Glavna sila ? • trgovske mornarice, ki na svetovni skali zagotavljajo nemoteno delovanje svetovnega trga • vzporedno se na lokalni in regionalni Rimlanda odvijajo hibridne vojne v razpadajočih in razpadlih državah, ki se ne morejo prilagoditi globalizaciji • v njih se cilje dosega s političnim, diplomatskim, ekonomskim, informacijskim, podtalnim (obveščevalne službe, specialne sile, kriminalci) delovanjem, podporo opozicije, etničnim in drugim čiščenjem civilnega prebivalstva, z nevladnimi organizacijami, delovanjem korporacij, PMC in konvencionalnim delovanjem z oboroženimi silami – veliko število akterjev – „proxy wars“ – R 2 P – neointervencionizem - RPV • pri tem oboroženi boj ni glavna vsebina vojne, kar je nekoč bil v konvencionalnih vojnah bojne flote so v hibridnih vojnah samo katalizator 41 10/29/2020

Tiha revolucija - metamorfoza strateške jedrske Triade • • • Stara jedrska strateška Triada: ICBM SLBM strateški bombniki nova strateška Triada: stara strateška jedrska Triada + nove rakete velikega dosega s konvencionalnimi konicami (PGM) + Specialne sile + orožja za kibernetsko bojevanje + PRO + RPV + C 4 + orožja nove generacije 10/29/2020 42

Shema nove Triade 10/29/2020 43

Vloga bojnih flot ? • obiski prijateljskih in zavezniških držav • blokada obale, „deny flight“ in raketno-letalski udari med vojnami na območju Jugoslavije (1991. -1999. ) – „humanitarne operacije“ • protipiratske operacije na Rogu Afrike • evakuacija ogroženih, sledi R 2 P, ki vključuje blokado obale med GWOT in letalsko - raketne udare (med vojno v Afganistanu, obeh vojnah v Iraku, vojni v Libiji, Siriji, ISIL) • „decapitation“ operacija „Special Force“ – likvidacija OBL • operacije obalne straže – nadzor nad migracijami • logistične operacije za podporo zaveznikov • diplomacija topnjač (gunboat diplomacy) – razkazovanje zastave - operacije odvračanja (zastraševanja) – fleet in being – razkazovanje moči na vajah – Hormuška ožina in Perzijski zaliv, Južnokitajsko morje, Arktika • deterent strateške Triade in PRO 10/29/2020 44

Cona posebnih (izključilnih) ekonomskih pravic – nove razmejitve kot vir za spore in (ali) dogovore ? 10/29/2020 45

Stoletje EEZ (Exclusive Economic Zone) skupna ribiška politika EU – 2004 – letni proračun – milijarda EUR največja EEZ na svetu – EEZ EU 25. 000 km 2 Hrvaška – ZERP 2003 200 Nm - kako bodo na Jadranu izgledale italijanska. , hrvaška, črnogorska in albanska EEZ ? 10/29/2020 46

Tretje tisočletje – „era obalnih straž“ ? • obalne straže – gospodarna komponenta mednarodne regionalne varnosti in zaščite EEZ • reševanje človeških življenj in imetja na morju in obalah, obenem boj proti kriminalu vseh vrst, terorizmu na morju in vseh drugih oblikah ogrožanja izkoriščanja in zlorabe morja (onesnaževanje, izlov ribe, krivolov, nesreče) • non lethal and less than lethal weapons, RPV, SF, deminerji……. 10/29/2020 47

Druga generacija ladij za varovanje EEZ OPV – Off Shore Patrol Vessel 2600 98 x 24 x 14, 4 $ x 2350 KW top 76 mm radar 2 D ali 3 D helikopter, hitri gliser PT- tim GPS C 4 Interceptor 1503 - 14, 57 m 60 vozlov 6 mož - aluminij 10/29/2020 ELINT – LTLW + NLW ASW - sonarji MCM UAV kontrola onesnaževanja morja potapljači medicin. ekipa – oper. ordinacija logist. podpora reševalna oprema – čolni, splavi črpalke, vlačilec, gašenje požarov 48

OPV 950 – 66 m x 10, 3 m -20 vozlov 30 mož 2 x 2560 KW 10/29/2020 49

Projiciranje pomorske sile na razširjeni evrazijski Rimland – morje proti kopnemu Nova ruta – dostopno novo področje PRO new naval race ? from 273 in 2015 to 304 (414) in 2045 ? 10/29/2020 „nuklearizacija Azije“ – Indija, Pakistan, Izrael, severna Koreja, Iran ? vključevanje Arktike, EEZ in nove Severne rute 50

Operacije drugačne od vojne - OOTW • demonstracija prisotnosti in odvračanje opozicije • mirovne operacije • humanitarne operacije • R 2 P • GWOT • zaščita pomorskega prometa • informacijske operacije 10/29/2020 • „policijske operacije“ – obalna straža proti tihotapcem droge, orožja, ljudi – belo blago, piratom, OMU…. . • varovanje okolja • nadzor nad embargom • evakuacija neborcev iz ogroženih con 51

Investiranje v oceanografske raziskave ? • nacionalne investicije, investicije koalicij ali mednarodne investicije (OZN, regionalne investicije, ipd) ? • primer ZDA: • • • 2009 – 4, 78 milijard $ 2010 – 4, 902 milijard $ 2011 – 5, 707 milijard $ postopen upad 2018 – 4, 78 milijard $ 10/29/2020 52

Intergovernmental Oceanographic Comission of UNESCO • globalizacija oceanografskih raziskav • sodelovanje in menjava ter dostopnost podatkov • kemija • fizika • biologija • geologija • ………. . 10/29/2020 • razpon deleža nacionalnega proračuna za znanost, ki se uporablja za raziskave morij in oceanov: • 0, 04 % Ekvador • 0, 1 % RF • 21, 4 % Argentina • 4, 7 % Hrvaška cunami, vulkani, „kislo morje“, seizmika, cvetenje morja , tajfuni, ledene gore, onesnaževanje …. . 53

Kazalniki investicij ? • število oceanografskih raziskovalnih ladij: • RF -120 (2006) • ZDA – 51 • Japonska – 29 • Nemčija – 28 • Turčija – 27 • J. Koreja – 26 • Kanada – 20 • Italija – 20 • 10/29/2020 Francija - 18 • število raziskovalcev: LRK – 38000 ZDA – 4000 Nemčija – 3300 Francija – 3000 J. Koreja – 2400 Italija – 2100 št. raziskovalcev na 1000. 000 prebivalcev: Norveška – 364 ! • Belgija - 74 • • 54

Sodobna oceanografska ladja za raziskave širokega spektra 10/29/2020 55