Veliko je delov telo pa je eno 1

"Veliko je delov, telo pa je eno. “ (1 Cor 12, 20)

Si kdaj obiskoval živo skupnost res pristnih kristjanov? Si bil kdaj na kakšnem njihovem srečanju? Si se poglobil v njihovo življenje?

Če si se, si gotovo opazil, da imajo tisti, ki so v njej, različne naloge: eden ima dar govorjenja in ti govori o duhovnih stvarnostih, ki te zadenejo v dno duše;

drug ima dar, da pomaga, priskoči na pomoč, za kaj skrbi, tako da se začudiš, kako uspešno je pomagal tistim, ki trpijo; drug poučuje s tolikšno modrostjo, da veri, ki jo že imaš, dá novo moč; drug zna organizirati, drug vladati, spet drug razumeti tiste, ki se jim približa, in prinaša tolažbo srcem, ki jo potrebujejo.

Da, vse to lahko izkusiš, predvsem pa te v tako živi skupnosti prevzame en sam duh, ki vse poučuje, zdi se ti, da letiš. Ta duh to posebno družbo poveže v eno, v eno samo telo.

“Veliko je delov, telo pa je eno. ”

Tudi Pavel, on še posebej, je bil v stiku z zelo živimi krščanskimi skupnostmi, ki jih je prebudila prav njegova izredna beseda. Ena od teh je bila mlada korintska skupnost, v kateri Sveti Duh ni bil skop, ko je delil svoje darove ali karizme, kakor se imenujejo. Še več, v tistem času so se razodevale izredne karizme zaradi posebnega poklica, ki ga je imela porajajoča se Cerkev.

Ko pa je ta skupnost navdušeno izkušala različne darove, ki ji jih je podeljeval Sveti Duh, je v njej prišlo do tekmovalnosti ali neredov prav med tistimi, ki so bili z njimi obdarjeni.

Tedaj so se morali obrniti na Pavla, ki je bil v Efezu, da bi jim to pojasnil. Pavel ne okleva. Odgovori jim v enem svojih izrednih pisem in razloži, kako je treba uporabljati te posebne milosti. Razlaga jim, da so različne karizme, različne službe: služba apostolov, prerokov, učiteljev, isti pa je Gospod, iz katerega izhajajo.

Pravi, da so v skupnosti tisti, ki opravljajo čudežna dela, ki ozdravljajo, ljudje, ki imajo izjemen dar za pomoč drugim, drugi za vladanje, nekateri znajo govoriti jezike, drugi jih razlagati. Dodaja pa, da vsi ti darovi izvirajo iz istega Boga.

In ker so različni darovi izraz istega Svetega Duha, ki jih svobodno deli, so med seboj nujno v soglasju in se dopolnjujejo.

Niso namenjeni osebnemu užitku, človek se z njimi ne sme bahati ali postavljati, ampak so dani za skupen namen: da gradijo skupnost. Njihov namen je služenje. Torej ne morejo povzročati tekmovalnosti in zmede.

Čeprav Pavel misli na posebne darove, ki zadevajo prav življenje skupnosti, méni, da ima vsak njen član svojo sposobnost, svoj talent, s katerim mora trgovati v dobro vseh. In vsak mora biti zadovoljen s svojim darom.

Pavel slika skupnost kot telo in se sprašuje: » Kje bi bil sluh, ko bi bilo vse telo oko? Kje bi bil vonj, ko bi bilo vse telo sluh? Tako pa je Bog vse posamezne telesne dele razpostavil po telesu, kakor je hotel. Ko bi bilo vse skupaj en sam telesni del, kje bi bilo telo? « Tako pa:

“Veliko je delov, telo pa je eno. ”

Če je vsak različen, je lahko vsak dar za druge. S tem je on sam in uresničuje načrt, ki ga ima Bog z njim v odnosu do drugih. In Pavel vidi v skupnosti, v kateri pravilno delujejo različni darovi, stvarnost, ki ji da sijajno ime: Kristus.

To posebno telo, ki ga sestavljajo člani skupnosti, je res Kristusovo telo. Kristus namreč še naprej živi v Cerkvi in Cerkev je njegovo telo.

Pri krstu namreč Sveti Duh včleni vernika v Kristusa in ga vključi v skupnost. In v njej so vsi Kristus, vsaka razdeljenost izgine, vsako razlikovanje je preseženo.

“Veliko je delov, telo pa je eno. ”

Če je telo eno, člani krščanske skupnosti prav živijo svoje novo življenje, kadar so med seboj povezani v edinosti, v tisti edinosti, ki vključuje različnost, pluralizem. Skupnost ni podobna negibni gmoti, temveč živemu organizmu z različnimi deli. Povzročati razdore je za kristjane nasprotno tistemu, kar bi morali delati.

“Veliko je delov, telo pa je eno. ”

Kako boš živel torej to novo besedo, ki ti jo predlaga Sveto pismo? Zelo moraš spoštovati različne vloge, darove in talente v krščanski skupnosti.

Svoje srce boš moral razširiti na vse različno bogastvo Cerkve in ne samo na bogastvo male Cerkve, ki jo obiskuješ in ti je znana: denimo župnijska skupnost ali krščansko združenje, s katerim si povezan, ali pa gibanje v Cerkvi, katerega član si. Srce boš moral razširiti na vesoljno Cerkev, na vse njene različne oblike in izraze.

Čutiti moraš, da je vse tvoje, ker si del tega enega samega telesa. Kakor ceniš in ščitiš vsak del svojega fizičnega telesa, tako moraš delati z vsakim delom duhovnega telesa. Vse moraš ceniti in narediti, kar moreš, da bi lahko kar najbolje koristil Cerkvi.

[…] Ne podcenjuj tistega, kar Bog terja od tebe tam, kjer si, čeprav se ti lahko vsakdanje delo zdi enolično in malo pomembno: vsi pripadamo istemu telesu in kot del je vsak deležen dejavnosti celotnega telesa, tako da vztraja na mestu, ki ga je zanj izbral Bog. (…)

Pomembno je, da je v tebi tisti dar, ki – kakor oznanja Pavel – presega vse druge in je ljubezen: ljubezen do vsakega človeka, ki ga srečaš, ljubezen do vseh ljudi na zemlji. Prav po ljubezni, po medsebojni ljubezni so mnogi deli lahko eno telo. “Beseda življenja”, mesečnik Gibanja fokolarov. Besedilo: Chiara Lubich gen, 1981 Oblikovanje Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilija - Italija)