V kaknega Boga verujemo Zakrament svetega krsta katoliani

V kakšnega Boga verujemo Zakrament svetega krsta: katoličani? Vrata k življenju v Duhu Naš temeljni problem je, da naši ljudje še niso učenci in nikoli ne bodo apostoli, dokler ne bodo začeli slediti Jezusu Kristusu v njegovi Cerkvi.

“Ko se človek rodi, se ga Jezus želi dotakniti. Sveti krst je prvi Jezusov dotik. Je prvi zemeljski dotik Boga. Pri svetem krstu se nekaj Božjega dotakne tega tvojega otroka in samo želim si, da bi celo življenje tako živel, da bi to belo oblačilo prinesel s seboj v večnost. ” Mojca Cukjati

I. DUHOVNA POGLOBITEV Ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, krščeni v njegovo smrt? S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja. Če smo namreč z njim zraščeni v podobnosti njegove smrti, bomo tudi v podobnosti njegovega vstajenja. Rim 6, 3 -5

II. IZTOČNICA ZA POGOVOR Zakrament prerojenja Sveti krst je temelj celotnega krščanskega življenja, vrata k življenju v Duhu in vrata, ki odpro dostop k drugim zakramentom. Krst je zakrament prerojenja po vodi v besedi. Po krstu se osvobodimo greha in se prerodimo v Božje otroke. Postanemo Kristusovi, se včlenimo v Cerkev ter postanemo soudeleženi pri njenem poslanstvu.

“Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. ” 2 Kor 5, 17 27 “ Krst je pot iz kraljestva smrti v življenje: vhodna vrata v Cerkev in začetek trajnega občestva z Bogom. 29 S krstom postanemo Božji otroci. Od tega trenutka dalje smo del njegove Cerkve, del velike družine kristjanov. Ta zakrament namreč izmije izvirni greh in prekinja ločitev od Boga, ki jo je s prvim grehom povzročil Adam. ”

Kopel prerojenja in prenovljenja po Svetem Duhu Ta zakrament imenujemo tudi » kopel prerojenja in prenovljenja po Svetem Duhu « (Tit 3, 5), ker naznačuje in uresničuje rojstvo iz vode in Duha, brez katerega nihče ne » more priti v Božje kraljestvo « (Jn 3, 5).

“Krst je najlepši in najveličastnejši od Božjih darov … Imenujemo ga dar, milost, maziljenje, razsvetljenje, oblačilo netrohljivosti, kopel prerojenja, pečat in vse, kar je še najdragocenejšega. Dar, ker se podeljuje tistim, ki ne prispevajo ničesar; milost, ker se daje celo z grehom zadolženim; krst, ker se greh utopi v vodi; maziljenje, ker je posvečen in kraljevski (taki so tisti, ki so maziljeni), razsvetljenje, ker je sijoča luč; oblačilo, ker pokriva našo sramoto; kopel, ker očiščuje; pečat, ker nas varuje in je znamenje Božjega gospostva. ”

Kako podelimo krst? Znamenje križa na začetku napravi Kristusov pečat na krščencu, ki bo odslej pripadal Kristusu in kaže na milost odrešenja, ki nam jo je Kristus pridobil s svojim križem. Oznanilo Božje besede prebuja odgovor vere, ki je neločljiv od krsta, saj je krst zakrament vere, vstop v življenje vere. Ker zakrament krsta pomeni osvoboditev od greha in njegovega začetnika, hudobnega duha, krstitelj nad krščencem izreče eksorcizem in ga mazili s krstnim oljem, kar naznačuje odpoved hudemu duhu in vodi v izpoved vere Cerkve, katere del bo krščenec postal s krstom. Sledi posvetitev krstne vode, v kateri Cerkev prosi Boga, naj pride po njegovem Sinu nad to vodo moč Svetega Duha, da bi se vsi, ki bodo z njo krščeni, rodili » iz vode in Duha « (Jn 3, 5).

Bistveni obred krsta je trikratna potopitev v krstno vodo ali trikratno izlitje vode na glavo krščenca. Pri tem krstitelj izreče besede: » (Ime) jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. « Sledi maziljenje s krizmo, dišečim oljem, ki pomeni dar Svetega Duha novokrščencu. Belo oblačilo naznačuje, da je krščenec » oblekel Kristusa « (prim. Gal 3, 27): vstal je s Kristusom. Sveča, prižgana ob velikonočni sveči pa pomeni, da je Kristus razsvetlil novokrščenca. Obred krsta sklene slovesni blagoslov.

Kdo je lahko krščen? Krst lahko prejme vsak človek. Prvi kristjani so bili odrasli, ki so se zavestno odločili, da bodo hodili za Jezusom. Če so imeli otroke, so bili krščeni tudi ti. V krstu otrok se na poseben način razkriva popolna zastonjskost odrešenjske milosti.

“Preden se mi odločimo za Boga, se je Bog odločil za nas. Krst otrok predpostavlja, da bodo krščanski starši krščenca uvajali v vero. Kot otroku ne moremo kratiti ljubezni, da se pozneje sam odloči zanjo, tako bi bilo krivično, če bi verni starši svojemu otroku kratili Božjo milost, ki jo prejme pri krstu. ”

Kdo lahko krsti? Krst je tako pomemben zakrament, da lahko krsti celo nekristjan. Pri tem mora imeti namen, da hoče narediti to, kar naredi Cerkev, ko krščuje.

Učinki krsta S krstom so krščencu odpuščeni vsi grehi, izvirni greh in vsi osebni grehi ter kazni za greh. V krščenih ne ostane nič takega, kar bi jim preprečevalo vstop v Božje kraljestvo, niti Adamov greh niti osebni greh niti posledice greha. Krščenec s krstom postane nova stvar (prim. 2 Kor 5, 17), Božji otrok, deležen Božje narave, sodedič s Kristusom in tempelj Svetega Duha. Krščenec prejme posvečujočo milost, ki ga naredi sposobnega, da veruje v Boga, vanj upa in ga ljubi z Božjimi krepostmi; daje mu moč, da živi in deluje po darovih Svetega Duha in mu omogoča rast v dobrem. Krščenec postane del Cerkve in prejme delež pri Kristusovem duhovništvu ter pri njegovem preroškem in kraljevskem poslanstvu.

“Duhovniško poslanstvo: Jezus je srednik med nebom in zemljo, daroval se je na križu, vstal od mrtvih in se nenehno daruje v sveti evharistiji, tako tudi verniki » svet sam posvečujejo Bogu «. Preroško poslanstvo: ko sprejemamo evangelij z vero, ga tudi oznanjamo s svojimi besedami in življenjem. Kraljevsko poslanstvo: poklical nas je Vstali Kristus, ki je kralj in Gospod, da bi služili Božjemu kraljestvu in ga širili. ”

Krst krščencu vtisne pečat neizbrisnega duhovnega znamenja. Odslej pripada Kristusu. Tega znamenja ne izbriše noben greh.

“Biti krščen pomeni: moja osebna življenjska zgodovina se potopi v tok Božje ljubezni. Naše življenje pripada Kristusu in ne več nam samim. On nas spremlja, celo sprejme nas v svojo ljubezen, zato smo osvobojeni strahu. On nas objema in nas nosi, kamor koli že gremo – on, ki je življenje samo. ” papež Benedikt XVI.

Za osebni razmislek • • Kdo so nebeški zavetniki članov naše družine? Ali v naši družini praznujemo godovne dneve in obletnice krsta družinskih članov? Gospod, Ti si. Čutiš vsak moj utrip veselja in življenja, stiske in strahu, bolečine in iskanja. Ti si. Vedno znova. Tam, kjer sem. Nikoli me ne izpustiš iz svojega objema. Ti si. Vedno.

Za pogovor • Kakšni so sadovi priprave na prejem zakramenta krsta, kar zadeva zavzetost staršev za versko vzgojo otrok? • Na katere načine lahko mladim staršem približamo pomen in razumevanje zakramenta krsta? Se starši zavedajo svojega deleža odgovornosti za versko vzgojo otrok? • Je priprava na prejem zakramenta krsta v naši župniji ustrezna in kako bi jo lahko izpopolnili (npr. s pričevanjem para o verski vzgoji otrok na pripravi na prejem zakramenta krsta …)? • Kako bi pri starših, ki imajo več otrok, lahko poglobili in nadgradili pripravo na krst otroka?

Popotnica V preteklosti je priprava na krst včasih trajala tudi do tri leta. Spomniti se moramo, da je bil velik del življenja Cerkve posvečen pripravi katehumenov na krst. Katehumeni so bili tisti, ki so že verovali v Kristusa in so bili na poti do izpolnitve svoje vere s krstom. Postni čas in advent, obdobje od božiča do Gospodovega razglašenja, veliki teden in velikonočna vigilija so se oblikovali prek priprav na krst in njegovo obhajanje. Vse življenje Cerkve je na nek način razlaga in izraz krsta, ki je resnična vsebina, » bivanjska « korenina tega, čemur danes pravimo verska vzgoja. To ni abstraktno vedenje o Bogu, ampak razodetje čudovitih stvari, ki so se » zgodile « in se nam še dogajajo v Božjem daru novega življenja.

Toda » ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, krščeni v njegovo smrt? « (Rim 6, 3). Krst, dar » novosti življenja «, je oznanjen kot » podobnost smrti «. Zakaj? Zato, ker je novo življenje, ki ga je Kristus dal tistim, ki Vanj verujejo, zasijalo iz groba. Ta svet je Kristusa zavrnil in v Njem ni hotel videti svojega lastnega življenja in izpolnitve. Ker svet nima drugega življenja razen Kristusa, je z zavrnitvijo in ubojem Kristusa samega sebe obsodil na smrt. Toda ravno kristjan je tisti, ki ve, da je resničnost sveta, tega našega življenja, v Kristusu. Kristjan namreč ve, da Kristus je ta resničnost. Svet v svoji samozadostnosti in vse, kar v njem obstaja, nima nobenega smisla. Dokler bomo živeli kakor narekuje svet, z drugimi besedami, dokler bo naše življenje samo sebi namen, ne bosta obstala noben smisel in noben cilj, saj ju bo razjedla smrt.

Šele ko se v svobodi, popolnoma in brezpogojno odpovemo samozadostnosti svojega življenja, ko njegov smisel postane Kristus, nam je dana » novost življenja «, ki pomeni novo posedovanje sveta. Svet takrat zares postane zakrament Kristusove navzočnosti, rast Božjega kraljestva in večnega življenja. Kajti » Kristus, potem ko je bil obujen od mrtvih, več ne umre, smrt nad njim nima več oblasti. « Krst je zato smrt naše sebičnosti in samozadostnosti ter » podobnost (Kristusove) smrti, saj je ravno Kristusova smrt ta brezpogojna vdaja. Tako kot je Kristus s svojo » smrtjo premagal smrt «, ker sta se v njej razodela poslednji smisel in moč življenja, nas tudi naše umiranje z Njim združuje z novim » življenjem v Bogu «. Vidno znamenje » novosti življenja « je belo oblačilo. To je kraljevsko oblačilo. Človek ponovno kraljuje stvarstvu. Svet je zopet njegovo življenje in ne njegova smrt, saj ve, kaj z njim narediti. Povrnjena sta mu veselje in moč prave človeške narave.

Pripravila: dr. Mojca Bertoncel, Škofijski urad za laike, Nadškofija Ljubljana