Uvod v knjievnost Kaj je knjievnost Osnovno sredstvo

Uvod v književnost

Kaj je književnost?

• Osnovno sredstvo za izražanje je jezik. • • SLOVSTVO (= rus. slovo) LITERATURA (= lat. littera) BESEDNA UMETNOST LEPOSLOVJE/BELETRISTIKA

• Slovensko ime: Podlesna vetrnica Kajetan Kovič, Vetrnice Latinsko ime: Anemone nemorosa Naj se spet vrnem v nebesa aprilov, v gostega drevja zeleni grad. v mladih potokov prozorno idilo vetrnic, vetrnic pojdem iskat. Opis rastline: Videz: Je zelene barve z dolgim steblom in belimi cvetovi. Ima veliko tanko steblo. Lubje: / Listi: Pritlični listi so zeleni, neenakomerno nazobčani in deljeni. Cvetovi: Cvetovi so beli. Plodovi: Plodni listi so dlakavi; soplodje na privesnih pecljih. Božal bom njihova bela ramena kakor se trava z njimi igra, kadar pripognejo drobna kolena k tihim obredom vetra, dežja. Kakor neveste po trati šumijo, kakor verige belih deklet. šel bom na njihovo svetlo gostijo, trgal bom, trgal njih vetrni cvet

• Kako ste doživeli obe besedili? • Katero je v vas zbudilo poleg miselnih predstav tudi občutja? • Kaj izvemo v enem in kaj v drugem besedilu? • S kom primerja pesnik vetrnice in kako? • Kako se besedili že na prvi pogled razlikujeta? • Pesem budi domišljijo z izvirno rabo besed, nenavadnimi besednimi zvezami. Poiščite jih! • Poiščite še ostale razlike in eno podobnost.

Neumetnostna besedila • Imajo preverljive, poučne in koristne podatke o resničnem svetu • Z njimi se srečujemo pri vsakdanjem sporazumevanju • Oblikovanost in jezik sta običajna • Besedišče je enopomensko Umetnostna besedila • V njih je manj poučnih, koristnih podatkov o resničnem svetu • Temeljijo na domišljiji • So posebno oblikovana (estetskost ali lepota): verzi, ritem, rima, neobičajen jezik…; s svojo sestavo (ki je lepa) vzbujajo v bralcu posebno estetsko doživetje • Imajo večpomenskost besed, besednih zvez, povedi in besedil; Možnost interpretacij

Neumetnostna besedila • Spoznavna vloga Umetnostna besedila • Estetska vloga • Etična vloga • Umetniška struktura

1. 2. 3. 4. Možnost interpretacij, večpomenskost Trajnost umetniške vrednosti Izmišljenost Estetskost

• Polliterarna besedila

Vasko Popa ČE BI JABLANA ZNALA GOVORITI Vprašali te bodo, kaj si hotel s pesmijo. Zakaj nihče ne vpraša jablane, Kaj hoče z jabolkom? Če bi znala govoriti, bi odgovorila: Ugrizni vanj, pa boš videl, kaj. (Prevedel Peter Svetina)

KNJIŽEVNA/LITERARNA VEDA • Književna/literarna teorija • Književna/literarna zgodovina – vsebina – Oblika – (metafore, rima. . . ) – – kdaj, obdobje družbeno dogajanje zgodovinske značilnosti kako je to vplivalo na avtorjevo ustvarjanje

• Pomožne vede – jezikoslovje – biografija – bibliografija – literarna sociologija – psihologija. . . Proučevanje književnosti je multidisciplinarno

KNJIŽEVNE ZVRSTI • LIRIKA (pesništvo, poezija) Lirski subjekt izpoveduje svoja razpoloženja, razmišljanja, čustva; nagovarja ali subjektivno opisuje. lirske pesmi epske pesmi VRSTE: sonet, gazela, glosa, epigram. . .

LIRIKA izpoveduje Treba je mnogo tišine, tišine zunaj in znotraj nas, da bi slišali glas, tihi, plahi, pojemajoči glas. . . (T. Pavček: Preproste besede) Veliki dogodki, ki so gnetli dušo ter orali pot poznejšemu življenju, so napol pozabljeni, oko jih vidi komaj še za daljnimi meglami. Malenkost, ki je časih celo smešna, mnogokrat zoprna, pa stoji živa pred človekom, kakor da se je bila vršila dan poprej. (I. Cankar: Sošolec Tone)

Lirske vrste Po obliki Po tematiki elegija oda psalm epigram sonet gazela glosa svobodna oblika ljubezenska domovinska miselna bivanjska

• EPIKA (pripovedništvo) Pripovedna besedila v nevezani besedi; pripovedovalec pripoveduje o dogodkih, o osebah, o času in o prostoru. VRSTE: raman, novela, pravjica, povest. . .

EPIKA pripoveduje Mož in oblakov vojsko je obojno končala temna noč, kar svetla zarja zlati z rumen´mi žarki glavo trojno snežnikov kranjskih siv'ga poglavarja. Bohinjsko jezero stoji pokojno, sledu ni več vunanjega viharja; al´ sômov vojska pod vodó ne mine in drugih roparjev v dnu globočine. (F. Prešeren: Krst pri Savici) Celica v rimski ječi je bila v primeri s celico v Kopru prav omara: tri metre dolga, dva metra široka, dva in pol visoka. . Obokan strop, tla iz cementa, ki ga je zidar z nerodno roko kar z zidarsko žlico razrezal v dokaj nepravilne četverokotnike, stene, pobeljene z vodnim belilom. (C. Kosmač: Gosenica)

Epske vrste Po obliki Po tematiki ep balada romanca bajka pripovedka roman novela pravljica junaški ep religiozni ep kmečka povest zgodovinska povest biografski roman ljubezenski roman vojni roman

• DRAMATIKA Namenjena je uprizarjanju; dialog v verzih (v vezani obliki) v prozi (v nevezani obliki) VRSTE: tragedija, komedija, drama, televizijska drama, igra. . .

DRAMATIKA prikazuje dejanja, odnose med ljudmi Zorislava: O, res je, res! Pri tebi sem ter z mano domov se vrneš. - Mahoma, Bojan, odidimo! - Krvav li, ranjen je? Tugomer: Umiram. Zorislava: O ne, ne! Tako mi ne govori, Tugomer! (J. Jurčič, F. Levstik: Tugomer) Ata: Je pa res, da zemlja veliko da, če jo imaš rad. . . Glejte, ta naš krompir. . . Mimika, to je prvi krompir, ki je zrasel na naših njivah. (T. Partljič: Moj ata, socialistični kulak)

Dramske vrste Po obliki Po tematiki tragedija komedija farsa drama radijska igra meščanska drama družbena drama ljudska igra

KAJ SESTAVLJA KNJIŽEVNO DELO Razlikujemo dve osnovni ravni • Obliko (kako) • Vsebino (kaj) Obe sta tesno povezani, prepleteni.

Notranja zgradba • snov – izhodišče, temelj za nastanek nekega besedila – Zunajliterarna snov – Izbor snovi? Ali je lahko literarna snov karkoli? Besedila Herte Müeller, ki je pod Ceaucescujem doživela izobčenje, od zavrnitve sodelovanja s tajno policijo niso smela več iziti v Romuniji.

Zunajliterarna snov • Obstaja neodvisno od poimenovanja oz. načina izrazitve • Stvaren in nestvaren svet, ki ga avtor uzre na poseben način in oblikuje v literarno delo • Ustvarjalci črpajo iz osebnih izkušenj ter neosebne tradicije • V pesmi o ptici je snov iz umetniškega ustvarjanja • Izbor snovi je bil do 18. stol. omejen

– Vir snovi Osebne izkušnje, ljudsko izročilo, mitologija, novice, vsakdanje življenje. . .

• motiv – vsebinska enota (usmerja pripoved) • Npr. bitje, predmet, dogodek, čustvo, situacija, pojav … – glavni motiv, stranski motivi – vodilni motiv (se večkrat ponovi) Glavni in vodili motiv – ptica Stranski: kletka, drevo, čopič, veja, listje. . .

• tema (osrednji del snovi)– bivanjska, družbenokritična, ljubezenska, hrepenenje. . . (pomen navdiha za ustvarjanje) • ideja (moralna, filozofska, politična) – miselno sporočilo literarnega dela • (za dobro pesem sta potrebna navdih in pesnik, ki ga zna spretno upesniti) • literarna oseba – nosilka dogajanja; označena je lahko neposredno (z opisom) ali posredno (z vedenjem, izražanjem, dejanji. . . )

• Zgodba (pripovedovanje o enem ali več dogodkov; ti so povezani časovno ali vzročnoposledično) • Dogajalna zgradba (sestava zgodbe)

• Dogajalni čas in prostor – čas/prostor v katerem se odvija zgodba – Prizor - pripovedovanje traja enako časa kot dogodek (dialog) – Elipsa – izpust dogodka – Povzetek – daljši dogodek na kratko povzamemo – Razteg – pripovedovalni čas je daljši od dogajalnega – Dogajalni prostor enoten (dogajanje na enem mestu) neenoten (na večih prizoriščh)

• Pripovedovalec vsevedni ve za celotno dogajanje osebni/personalni ve toliko, kot ve ena izmed oseb

• Pripovedna tehnika sintetična Dogodki potekajo po časovnem zaporedju. analitična Razkriva dogodke za nazaj.

• • • Literarna oseba (literarni lik; junak) Živa oseba s človeškimi lastnostmi Nosilka dogajanja Glavne in stranske osebe Značaj je označen posredno in neposredno

• Lirski subjekt – govorec pesmi Lirski subjekt ≠ avtor • Dramski subjekt – dialog med dramskimi subjekti • Didaskalije – spremno besedilo ob dialogu

• • • • • • • 1. prizor: Kako je Pafi prišel na kmetijo PAFI (v kmetovem nahrbtniku): Joj, kako mi srce tolče. Pošteno me je strah. ROZINKA (v bolniški postelji): To je hudo občutljiv in svojeglav psiček. Prve mesece življenja sem ga tako razvajala, da ni bilo že ničemur podobno. PAFI: Živel sem pri stari gospe Rozinki, ki je bila srčno dobra in je imela na vsem širnem svetu samo mene. Lahko sem počel, kar sem hotel. Skakal sem po kavču, lezel v posteljo med sveže rjuhe, jedel pa sama kurja bedrca in banane. ROZINKA: In pred spanjem ga je bilo treba obvezno čehljati za ušesom. No, potem sem zbolela in odpeljali so me v bolnico. Ubogi moj psiček je ostal čisto sam na svetu. PAFI: Ni res! Kmet iz Orehovice, KMET: Ja, ravno takrat, ko je gospa Rozinka zbolela, sem ji pripeljal drva, PAFI: mene pa je vzel k sebi na kmetijo. KMET: Na naši kmetiji je vse polno živali. En lisast psiček gor ali pa dol. PAFI (jezno): En lisast psiček gor ali dol. Saj jaz sem vendar nekaj posebnega in na vsak način hočem GOR. KMET: Poglej kužek, gori na vrhu slemena stoji naša kmetija. Kmet je stresel psička iz nahrbtnika naravnost gospodinji v predpasnik. GOSPODINJA: Jej, srček debeli! Še malo nisem pričakovala, da mi boš prinesel psička. Saj sem čisto paf!. • • • • • • • KMET (se nasmehne): Pa naj mu bo ime Pafi, če si tako paf. ROZINKA: In tako je psiček v novem domu dobil novo ime. Prej se je namreč imenoval Goldi fon Kampel. PUJS ŠTEFAN (veselo): Jaz sem Štefan. Kdo si pa ti? PAFI (olajšano): Prej mi je bilo ime Goldi fon Kampel, na tej kmetiji me pa kličejo Pafi. To mi je kar všeč. Tudi tisti pikasti lonček, v katerem mi je dala gospodinja tisto … Takrat pa se je mimo pripodila jata razposajenih vrabcev. Fej, kako so bili nesramni! Drli so se kot jesiharji, skakali po strehi Pafijeve koče, mu švigali okoli smrčka in se stepli za skorjico, ki je ležala v njegovi skledi. In eden se mu je tja celo pokakal. Pafi je kar otrdel. PAFI: Še svoj živi dan nisem videl, da bi se kdo tako grdo obnašal. Da takele majhne mrhe skačejo po meni in mi kakajo v skledo. Tega pa že ne bom dovolil! Primojdunaj da ne! Pafiju so oči zlezle skupaj in zadremal je pred svojo kočico. Zbudil se je šele, ko mu je pred nosom tekla vrsta piščancev, glasno čivkala in prhutala s perutničkami. PAFI (zalaja): Ne boste, ne! PETELINČEK TINČEK (vzdihne in pade v nezavest): O, rodna koklja moja! GOSPODINJA (zakriči): Pafi! Fuj! Saj me bo paf!! Ne smeš! Marš v kočo! Pafi je zlezel v svojo kočo in nekaj časa tiho zajokal. PAFI (žalostno): Ah, zlata gospa Rozinka, kje si ? Hov, kar zlezel bi v posteljo med rjuhe in se tam posladkal z banano! Uuuu!!! Takrat pa je v živi meji za hlevom zapela taščica. Pela je tako milo, da se je Pafi kar potolažil. PAFI (že potolažen): Bo že kako. . Mogoče pa vseeno ne smeš kar prvemu izpuliti repa. Pafi je o tem razmišljal, dokler ni zaspal.

Zunanja zgradba 1. naslov 2. razdeljenost na posamezne enote (kitice, verze, poglavja, dejanja, prizori. . . )

Slog a) Glasovne figure: rima asonanca, aliteracija, onomatopoija; anafora, epifora, anadiploza. . . b) Besedne figura: metafora metonimija, sinekdoha, komparacija, okrasni pridevek. . . c) Skladenjske figure: ponavljanje, zamenjan besedni red, vrinjeni stavek, mnogovezje, brezvezje. . . d) Besedilne figure: dialog, utemeljevanje, pripovedovanje, izpovedovanje …

Rima ali polni stik je ujemanje glasov na koncu verzov. Določamo jih s črkami, pri čemer imata vsak prvi zlog na koncu verza in vsak zlog, ki se z njim ujema, črko a, nadaljnji zlogi pa dobijo zaporedne črke po abecedi. V štirivrstičnih kiticah poznamo več vrst rim: Zaporedna Rimata se po dva zaporedna verza. a a b b Prestopna Rima se vsak drugi verz. a b Oklepajoča Pretrgana Rimata se 1. in 4. ter 2. in 3. verz. a b b a Rimajo se samo sodi verzi. a b c b

BESEDNE FIGURE so besede v prenesenem ali zamenjanem pomenu. OKRASNI PRIDEVEK (= pridevnik) Kaplje, drobne dežne kaplje, padajo izpod neba. (J. Mun) • • POOSEBITEV (=glagol) Veter brezi veje je potresel. (J. Murn) PRIMERA (= KOT + samostalnik) Sinoči je pela ko slavček ljubo. (S. Gregorčič) • • METAFORA (= samostalnik) Metafora je beseda v prenesenem pomenu, ki nastane na podlagi podobnosti dveh pojavov ali stvari. Podobna je primeri, le da je brez veznika kot. Predmet ali pojav poimenujemo z besedo nekega drugega pojava ali predmeta. Krasna si, bistra hči planin, brdka v prirodni si lepoti. (S. Gregorčič)

Stavčne figure ugotavljamo na podlagi stavka oz. povedi. • RETORIČNO VPRAŠANJE Kak dolgo še, oj ljubica, obračala boš proč oko? (D. Kette) • VZKLIK Oj, svetle zvezde vrh neba … (D. Kette) • NAGOVOR O ljubica ti neusmiljena si … (D. Kette)

Sam, Simon Gregorčič Gorje mu, ki v nesreči biva sam; a A srečen ni, kdor srečo vživa sam! a Imaš-li, brate, mnogo od nebes, b od bratov ne odvračaj mi očes! b Duh plemeniti sam bo nosil boli, c A sreče vžival sam ne bo nikoli. c Odpri srce, odpri roke, d otiraj bratovske solze, d sirotam olajšuj gorje. d Kedor pa srečo vživa sam, a naj še solze preliva sam a • Ponavljanje: • Vzklik: • Rima:

S E KL Visoka in trivialna književnost? O F O Umb erto S R A K N A IVAN C Ecco Jules Verne

Književna obdobja VEK KNJIŽEVNO OBDOBJE stari vek (od 8. st. pr. n. št. do 5. st. n. št. ) antična književnost (starogrška in rimska srednji vek (od 5. st. do 15. st. ) srednjeveška književnost novi vek (od 15. st. ) renesančna baročna razsvetljenska romantična realistična in naturalistična simbolizem moderne in tradicionalne smeri 20. in 21. stol.

• Književno obdobje – čas, za katerega je značilna določena literatura • Literarni slog – prevladujoči način uporabe jezikovnih sredstev • Literarno gibanje – umetnikov ne povezuje le ustvarjanje literature, ampak tudi način življenja