Uvod v analizo testnih dosežkov • urejanje in točkovanje, • kovariančna in korelacijska matrika, • lastnosti (obteženih) vsot.
Načelo multiplih indikatorjev: Lastnost merimo z večjim številom podobnih meritev (“postavk”). napaka 1 napaka 2 : : napaka n ind. 1 ind. 2 : : ind. n lastnost
1. Urejanje in točkovanje • “Surovi dosežek na postavki = točkovan odgovor na postavko” • Točkovanje: odgovoru pripišemo določeno vrednost. • Postavka = najmanjša eksperimentalno neodvisna enota. • Eksp. neodvisnost: odgovori ne vplivajo eden na drugega.
Kdaj pride do eksperimentalne odvisnosti? N pogojenost pravilnih odgovorov; N ipsativno vrednotenje; N postavka se šteje k več kot eni lestvici; N preizkušanec izbira naloge.
Točkovanje: • dihotomno (0/1; npr. pravilno/napačno, strinjam se / ne strinjam se); • stopnjevano (npr. Likert); • zvezno (npr. reakcijski čas). Bipolarne lestvice: “točkovanje” = “obračanje” odgovorov Vsota točkovanih dosežkov po postavkah = testni dosežek.
Ukvarjali se bomo le z monotonimi postavkami: Test iz štirih postavk: “V štud. programu psihologije bi morali imeti X vaj iz testne teorije. ” (strinjam se =1/ ne strinjam se = 0) 1) 2) 3) 4) X X = = Primerjaj: “ 0 ur” “ 30 ur” “ 60 ur” “ 120 ur” 1) 2) 3) 4) X X = = “več kot kot 0 ur” 30 ur” 60 ur” 120 ur” Kaj nam v enem in v drugem primeru pove vsota odgovorov?