USPOSABLJANJE MLADIH GASILCEV SISTEM VARSTVA PRED NARAVNIMI IN

USPOSABLJANJE MLADIH GASILCEV SISTEM VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI Ljubljana, september 2020

SISTEM VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI MLADINEC I 03

Sile za zaščito, reševanje in pomoč so razpoložljive zmogljivosti države, lokalnih skupnosti, gospodarskih družb, zavodov ali drugih organizacij za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih ali drugih nesrečah. VRSTE SIL ZRP: Glede na način vključevanja in sodelovanja državljanov se sile za zaščito, reševanje in pomoč delijo na prostovoljne, poklicne in dolžnostne. Posamezne enote in službe se lahko organizirajo tudi v kombinaciji poklicnih in prostovoljnih članov. • Prostovoljne enote in reševalne službe so organizirane pri nevladnih, predvsem humanitarnih organizacijah. Njihovo delovanje je dopolnjeno s poklicnimi reševalnimi službami. • Poklicne enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč so samostojne enote oziroma službe, ki delujejo tudi na področju zaščite in reševanja, ko je potrebno. • Dolžnostne enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč so organizirane kot enote in službe Civilne zaščite na podlagi državljanske dolžnosti.

NALOGE GASILSTVA gašenje in reševanje ob požarih - preventivne naloge varstva pred požarom - določene naloge zaščite in reševanja ljudi in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah - določene druge storitve OPERATIVNE NALOGE GASILSTVA - gašenje in reševanje ob požarih, prometnih, okoljskih oziroma ekoloških in industrijskih nesrečah - zaščita in reševanje oseb in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah - požarna straža - druge splošne reševalne naloge - preventivne in operativne naloge v zvezi z varstvom pred požarom

Zakon o varstvu pred naravnim in drugimi nesrečami Kaj ureja zakon? Varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine, okolja, … Glavni cilji in nameni zakona? Preprečiti oz. zmanjšati število nesreč, žrtev in posledic. Kaj obsega zakon? Programiranje, načrtovanje, organiziranje, izvajanje, nadzor, financiranje ZRP.

NARAVNE IN DRUGE NESREČE • Nesreče, ki se pojavljajo zelo pogosto, posledice so lokalno omejene, prizadenejo predvsem posameznika. • Nesreče, ki se pojavljajo poredko, posledice so obsežne in onemogočijo delovanje bistvenih delov družbe (rušilni potres, poplava, vihar in podobno). • Nesreče, ki se dogajajo poredkoma in neposredno vplivajo na socialno strukturo in imajo zelo hude posledice (jedrske nesreče).

KAKO LOČIMO NARAVNE IN DRUGE NESREČE 1. NARAVNE NESREČE so povzročene s sprostitvijo naravnih sil. NARAVNE NESREČE so: potres, poplava, žled, toča, zemeljski in snežni plaz, vetrolom 2. NARAVNE NESREČE KOT POSLEDICA ČLOVEKOVE DEJAVNOSTI so: nesreča z nevarno snovjo, jedrska nesreča , nesreče v cestnem, zračnem, pomorskem, rečnem in železniškem prometu, rudniška nesreča, porušitve jezu ali vodnih pregrad, industrijske in delovne nesreče 3. CIVILIZACIJSKE NESREČE nastanejo kot posledica posega v naravo. CIVILIZACIJSKE NESREČE so: erozija, udor, zemeljski plaz, požari v naravnem okolju 4. NALEZLJIVE BOLEZNI: epidemija (na območju države), pandemija (na območju kontinenta ali celo globalno)

SISTEM JAVNEGA ALARMIRANJA • Kadar prebivalcev na nevarnost ni mogoče opozoriti na drugačen način. • ALARMNI ZNAKI: https: //www. youtube. com/watch? v=mtjsp. KBpasc 1. Opozorilo na nevarnost enoličen zvok sirene, ki traja dve minuti 2. Neposredna nevarnost zavijajoč zvok sirene, ki traja 1 minuto 3. Konec nevarnosti enoličen zvok sirene, ki traja 30 sekund