USMERITEV RAZVOJA INIKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI DO

"USMERITEV RAZVOJA ŽIČNIŠKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI DO LETA 2017" DRŽAVNI SVET Ljubljana, 21. 09. 2009

Sprejem dokumenta Vlada Republike Slovenije je dokument sprejela na svoji 42. redni seji dne 03. 09. 2009

• Temeljni razvojni dokument za spodbujanje žičniške dejavnosti pri nas z naslovom » Usmeritev razvoja žičniške dejavnosti v Republiki Sloveniji do leta 2017 « obravnava žičniške centre v okviru turistične dejavnosti kot celote. • Temeljni strateški cilj je opredeljen kot zagotavljanje dolgoročne ekonomske uspešnosti žičniške dejavnosti ob smotrnem gospodarjenju s prostorom kot redko dobrino; ta je dosegljiv s prostorskim, poslovnim ali kapitalskim povezovanjem obstoječih žičniških centrov in ustvarjanjem turističnih destinacij v gorskem svetu. • Potrebna je izvedba ukrepov za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti ponudbe novih in obstoječih žičniških centrov ob upoštevanju sprejemljivih širitev glede na okoljske in prostorske možnosti.

Žičniški centri v Sloveniji 87 žičniških centrov 79 upravljavcev

Število obiskovalcev poleti narašča in v nekaterih destinacijah že dosega zimskega več kot 25 milijonov prevozov

Turistični promet v Sloveniji 2006 in delež žičniških centrov Skupni prihodek 2006 v milijardah € kot % skupnega turističnega prometa Skupni turistični promet v letu (ocenjen) 2, 7 100% Skupni prihodek vseh poslovnih subjektov v Sloveniji (gostinska dejavnost) 1, 0 37% Skupni prihodek vseh poslovnih subjektov okoli vseh žičniških centrov (gostinska dejavnost, krog 5 km 0, 182 6, 7% Skupni prihodek upravljavcev žičniških centrov (87) 0, 063 2, 3% Skupni prihodek poslovnih subjektov in upravljavcev žičniških centrov 0, 245 9, 0%

Žičniške naprave so po ZŽNPO v javnem interesu zaradi njihovega pomena: • za pospeševanje razvoja turizma in rekreativnih dejavnosti; • za gospodarski in splošni družbeni razvoj manj razvitih in demografsko ogroženih območij; • za smotrno in okolju prijazno rabo prostora in zagotavljanje trajnostnega razvoja.

Skupine žičniških centrov diskriminantna analiza 3. skupina: • imajo v povprečju slabo razvite žičniške naprave in smučišča, malo naprav, malo smučarskih prog itn. , • v okolju, kjer so locirani, je dovolj prenočitvenih kapacitet in • so locirani v razvitih turističnih destinacijah in predstavljajo dodatno turistično ponudbo. 4. skupina: • imajo v povprečju slabo razvite smučarske naprave in smučišča: zgolj eno ali dve žičniški napravi, kratke smučarske proge, majhna površina smučišč, • v njihovi okolici skorajda ni lociranih • prenočitvenih kapacitet in • služijo predvsem lokalnim potrebam. 1. skupina: • nadpovprečno razvite žičniške naprave in smučišča, • v njihovi bližini so lociran nadpovprečne prenočitvene zmogljivosti in • so že ali pa bi lahko v prihodnje bili del določene turistične destinacije. 2. skupina: • v povprečju dobro razvite žičniške naprave in smučišča, • v njihovo bližini ni zadostnih prenočitvenih zmogljivosti in • še niso del turistične destinacije.

Razvojni cilji Za izboljšanje učinkovitosti je potrebno: • vzpostaviti destinacijski management, Ocenjen investicijski potencial žičniških centrov • povečanti investicije v trženje, do leta 2017 (v €) • zagotavljati večje števil prenočitvenih kapacitet v turistični Državna Krediti Skupaj pomoč destinaciji in • izkoriščati sinergijske učinke povezovanja. Skupina 1 56. 337. 306 24. 144. 560 80. 481. 866 Za izboljšanje kakovosti in konkurenčnosti žičniške ponudbe Skupina 2 5. 843. 173 2. 504. 217 8. 347. 391 obstoječih žičniških centrov so potrebni naslednji ukrepi: • pravočasno obnavljanje žičniških naprav, Skupina 3 12. 190. 254 5. 224. 395 17. 414. 649 • zagotavljanje urejenih smučarskih prog, • povečanje žičniških kapacitet z novimi napravami, • izboljšanje podporne prometne in turistične infrastrukture ter Skupaj 74. 370. 734 31. 873. 172 106. 243. 906 • zagotavljanje integralnega turističnega proizvoda.

FINANČNI UKREPI ZA SPODBUJANJE RAZVOJA ŽIČNIŠKE DEJAVNOSTI Posredni finančni ukrepi so: • spodbujanje smučarskih šol in zimskih športnih dni v okviru Ministrstva za šolstvo in šport; • večje davčne obremenitve za prenočitvene kapacitete, ki niso ustrezno izkoriščene (» mrzle « postelje v zasebnih apartmajih, počitniških stanovanjih, počitniških hišah); • vzpostavljanje pogojev za učinkovitejše zaposlovanje sezonske delovne sile. Neposredni finančni ukrepi: • finančne spodbude v obliki nepovratnih sredstev za izgradnjo turistične in žičniške infrastrukture s smučišči (prenočitvene kapacitete, žičniške naprave in oprema za smučišča) za poslovne subjekte; • finančne spodbude v obliki nepovratnih sredstev za izgradnjo turističnih objektov s prenočitvenimi kapacitetami (zasebne turistične sobe in apartmaji) za fizične osebe; • davčne vzpodbude lokalnemu prebivalstvu za odpiranje turističnih sob in apartmajev; • subvencioniranje obrestnih mer za kredite, namenjene dvigu kakovosti ponudbe in izgradnji dodatne turistične ponudbe; • neposredna državna pomoč lokalnim skupnostim, javnim zavodom in društvom za vzdrževanje in obratovanje lokalnih žičniških centrov.

S K L E P I Vlada RS je sprejela » Usmeritev razvoja žičniške dejavnosti v Republiki Sloveniji do leta 2017 «. Za uveljavitev usmeritev je potrebno: ü podrobnejše opredeliti skupne temeljne procesne faze trajnostnega integriranega razvoja za gorske turistične destinacije, ü vključiti okoljsko in prostorsko presojo, kot predhodnico podeljevanju koncesije za graditev žičniške naprave in ü posebno pozornost posvetiti žičniškim napravam, ki javni prevoz potnikov opravljajo celo leto (žičniške naprave kot javni prevoz). Izdelavo zgornjih nalog v sodelovanju izvedejo MOP, Mz. P in MG, po potrebi pa se vključujejo tudi drugi institucionalni subjekti in strokovna združenja.

Hvala za vašo pozornost!