Ureditev in pravo Sveta Evrope Evropsko ustavno pravo

Ureditev in pravo Sveta Evrope Evropsko ustavno pravo Fakulteta za državne in evropske študije Dr Matej Avbelj@gmail. com

Ustavna ureditev Sveta Evrope l l l Nastanek 5. maj 1949 Ustanovni akt “Statut Sveta Evrope”, ki ustanavlja Svet Evrope kot mednarodno organizacijo regionalnega značaja Danes združuje 47 držav članic Slovenija članica od 14. 5. 1993 Transformacija ustanovnega namena in značaja organizacije 2

Ustavna ureditev Sveta Evrope INSTITUCIJE l Odbor ministrov Generalni sekretar l l l Namestnik generalnega sekretarja Parlamentarna skupščina Kongres lokalnih in regionalnih oblasti 3

Ustavna ureditev Sveta Evrope Odbor ministrov l Najmočnejša institucija Zastopa interese držav članic l l l l Vsaka država en glas Praviloma odločanje z 2/3 večino, izjemoma s soglasjem ali z večino. Sestavljajo zunanji ministri ali njihovi namestniki Pri delu mu pomaga sekretariat Predsedovanje 6 mesečno/sistem rotacije 4

Odbor ministrov l Organ, ki odloča v imenu Sveta Evrope Funkcije: l l Zakonodajno telo l § § § Normiranje organizacije delovanja Sveta Evrope Sprejemanje proračuna Poslovnik Evropske konvencije in sporazumi (200) Nezavezujoča priporočila državam članicam Sprejemanje novih držav članic Nadzorno telo l § Nadziranje izvajanja sodb ESČP 5

Parlamentarna skupščina Sestava l l l l Delegirani iz nacionalnih parlamentov Sorazmerno (največ 18, najmanj 2, SI 3) Glede na strankarsko sestavo Mandat vezan na čas zasedanja, celo leto, vezan na nacionalni parlamentarni mandat Delegacije opazovalke Funkcije l l l Posvetovalna funkcija Volilna funkcija 6

Parlamentarna skupščina Funkcije l Posvetovalna funkcija l Priporočila odboru ministrov Resolucije Sklepi l l l Volilna funkcija l Generalni sekretar Sveta Evrope Namestnik generalnega sekretarja Generalni sekretar skupščine Sodniki ESČP l l § S seznama 3 kandidatov, ki jih predlaga DČ 7

Parlamentarna skupščina l Delovanje l Predsednik (za 3 leta) Urad l l § l l l Usklajuje delo skupščine in njenih odborov Stalni odbori Politične skupine – podobne kot v EP Sekretariat skupščine 8

Sekretariat in generalni sekretar Sekretariat l 6 generalnih direktoratov l l l l l za politične zadeve, za pravne zadeve, za človekove pravice, za socialno kohezijo, za izobraževanje, kulturo, mladino, šport in okolje ter za upravo in logistiko Osebje neodvisno od DČ Podpora nalogam generalnega sekretarja Cca 2000 zaposlenih 9

Sekretariat in generalni sekretar Generalni sekretar l l l Izvoljen v Skupščini, zato široka legitimnost Kreiranje politik Sveta Evrope Krepitev vloge: usmerjanje dela Sveta Priprava poročilo o delu Sveta Evrope Strateške smernice za delovanje Sveta Evrope 10

Specializirane agencije/organi l l l l Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope Komisar za človekove pravice Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti Evropska komisija za demokracijo skozi pravo (Beneška komisija) Banka za razvoj Skupina držav proti korupciji (GRECO) Evropski avdiovizualni observatorij Evropski center za svetovno soodvisnot in solidarnost 11

Evropsko sodišče za človekove pravice ESČP l l l Sestava Izvolitev Mandat Organizacija Pristojnosti 12

Evropsko sodišče za človekove pravice Sodišče l 47 sodnikov 9 let, brez ponovne izvolitve Izvoli parlamentarna skupščina Organizacija sojenja l l Sodnik posameznik Odbor 3 sodnikov Senat 7 sodnikov l l l § l Pomen vloge “nacionalnega sodnika” Veliki senat 17 sodnikov. 13

Postopek pred ESČP l Aktivna legitimiranost l l Vsakdo: katerakoli oseba, nevladne organizacije, skupina posameznikov, ki zatrjujejo, da so žrtve kršitev pravic po EKČP in njenih protokolih Država zoper drugo državo l Doslej le 3 primeri (v bazi HUDOC) § § § l Ciper proti Turčiji 25781/94 Irska proti Veliki Britaniji 5310/71 Danska proti Turčiji 34382/97 Subsidiarnost l l Izčrpanje vseh notranjih pravnih sredstev V 6 mesecev od sprejetja dokončne odločitve po notranjem pravu 14

Sodbe in posledice Svetovalna mnenja Sodbe l l Zavrnilna Obsodilna l l l Pravično zadoščenje Pritožba na veliki senat (5 sodnikov o tem odloči) Dokončne in obvezne 15

Slovenija in EKČP in USTAVNO SODIŠČE l Ustavno sodišče se je na EKČP doslej sklicevalo v več kot 600 primerih V več kot 100 primerih je svoje sodbe oprlo na sodbe ESČP Tudi posamezniki se pred US sklicujejo na ESČP l l Vir: C. Ribičič, "Pol stoletja Evropskega sodišča za človekove pravice" [2009/17] Pravna praksa, 21. 16

Pregled sodb pred ESČP l l l l l Majarič proti Sloveniji, z dne 8. 2. 2000. Rehbock proti Sloveniji, z dne 28. 11. 2000. Lukenda proti Sloveniji, z dne 25. 11. 2005. Matko proti Sloveniji, z dne 2. 11. 2006. Kovačić proti Sloveniji, z dne 6. 11. 2006. Šilih proti Sloveniji, z dne 9. 4. 2009. Eberhard proti Sloveniji, z dne 1. 12. 2009. Kurić in ostali proti Sloveniji, z dne 26. 6. 2012 Ališić proti Sloveniji, z dne 16. 7. 2014. 17

Majarič proti Sloveniji l Dejansko stanje: l l Postopek pred slovenskimi organi od prve stopnje pa vse do izčrpanja pravnih sredstev je potekal od 6. 12. 1991 do 1. 12. 1998 Pravni problem l l Zatrjevanje kršitve 1. odstavka 6. člena EKČP (pravica do poštenega sojenja) “Vsakdo ima pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršni koli kazenski obtožbi zoper njega pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. ” 18

Majarič proti Sloveniji l Upoštevno obdobje l “Razumnost dolžine postopka” l l POSEBNE OKOLIŠČINE ZADEVE MERILA IZ SODNE PRAKSE ESČP § § § KOMPLEKSNOST ZADEVE RAVNANJE PRITOŽNIKA RAVANJE ORGANOV; TER KAJ JE TO POMENILO ZA PRITOŽNIKA 19

Majarič proti Sloveniji l l Šlo je za kršitev 1. odstavka 6. člena EKČP Pravično zadoščenje? l l "Če Sodišče ugotovi, da je prišlo do kršitve Konvencije ali njenih protokolov, in če notranje pravo visoke pogodbenice dovoljuje le delno zadoščenje, Sodišče oškodovani stranki, če je potrebno, nakloni pravično zadoščenje. “ ESČP prisodi 300 tisoč SIT za nepremoženjsko škodo 20

Rehbock proti Sloveniji l Dejansko stanje: l l l Med policijsko aretacijo nemški državljan, ki je osumljen trgovanja z mamili, utrpi hudo telesno poškodbo Dvojni zlom čeljusti Zavrne operacijo v MB bolnišnici V priporu nadzorujejo njegovo komunikacijo s Komisijo EKČP Kasneje se v priporu pritožuje, da ne dobiva redno analgetikov Aretacija 8. 9. 1995; pravnomočno obsojen 17. 4. 1996; pogojno izpuščen 1. 9. 1996. 21

Rehbock proti Sloveniji l PRAVNI PROBLEM l Zatrjevana kršitev 3. člena EKČP l l Zatrjevana kršitev 5. odstavka 4. člena EKČP l l “Nikogar se ne sme mučiti ali nečloveško z njim ravnati ali ga kaznovati. ” “Vsakdo, ki mu je bila odvzeta prostost, ima pravico začeti postopek, v katerem bo sodišče odločilo o zakonitosti odvzema prostosti in odredilo njegovo izpustitev, če je bil odvzem prostosti nezakonit. ” Zatrjevana kršitev 5. odstavka 5. člena EKČP l “Kdor je bil žrtev odvzema prostosti v nasprotju z določili tega člena, ima iztožljivo pravico do odškodnine. ” 22

Rehbock proti Sloveniji l Zatrjevana kršitev 8. člena EKČP l » 1. Vsakdo ima pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, svojega doma in dopisovanja. 2. Javna oblast se ne sme vmešavati v izvrševanje te pravice, razen če je to določeno z zakonom in nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato da se prepreči neredi ali zločin, da se zavaruje zdravje ali morala ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi. « 23

Rehbock proti Sloveniji l Odločitev l l l Podana kršitev 3. člena EKČP Podana kršitev 5. odstavka 4. člena EKČP Podana kršitev 5. odstavka 5. člena EKČP Podana kršitev 8. člena EKČP Nepremoženjska škoda: 25. 000 DEM + drugi izdatki 24

Lukenda proti Sloveniji l Dejansko stanje l l Pravni problem l l Postopek trajal od 30. 12. 1998 do 8. 4. 2004. Zatrjevana kršitev 1. odstavka 6. člena EKČP Slovenska obramba l Niso bila izčrpana vsa pravna sredstva l l Upravni spor Nadzorstvena pritožba Odškodninska tožba po zaključenem postopku Ustavna pritožba 25

Lukenda proti Sloveniji l Presoja sodišča l l l Predstavljena pravna sredstva sama zase niti skupaj ne predstavljajo učinkovitega pravnega sredstva za zagotavljanje pravice do sojenja v razumnem roku TO JE BILO TISTO NAČELNO STALIŠČE (PRECEDENS), KI JE VPLIVAL NA VSE NASLEDNJE PODOBNE PRIMERE l 9. 3. 2005 – 18 sodb l 30. 3. 2005 – 22 sodb l 6. 4. 2005 – 25 sodb l 13. 4. 2005 – 13 sodb Presoja sodišča l Kršitev je podana – prisojenih 3. 200€ za nepremoženjsko škodo 26

Lukenda proti Sloveniji l Poudarek l l “Iz ugotovitev Sodišča izhaja, da kršitev pravice pritožnika do sojenja v razumnem roku ni osamljen primer, temveč sistemski problem, ki je posledica neustrezne zakonodaje in neučinkovitega delovanja sodnega sistema. Ta problem še naprej ogroža vsakogar, ki uporabi sodno varstvo svojih pravic. ” Vir: l http: //www. mp. gov. si/fileadmin/mp. gov. si/pageupl oads/2005/PDF/zakonodaja/2005_10_26_sodba_ Lukenda_v_Slovenija. pdf 27

Odziv Slovenije l l Akcijski načrt Lukenda Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja l l 2 vrsti pravnih sredstev Pospešitev: l l l Nadzorstvena pritožba Predlog za določitev roka Zahteva za pravično zadoščenje: l l l Denarna odškodnina (300€ - 5000€) Objava sodbe Pisna izjava državnega pravobranilstva 28

Matko proti Sloveniji l Dejansko stanje l l l Pravni problem l l Skupina specialcev ustavi voznika avtomobila, ga aretira (ponovno Slovenj Gradec) 2 različni zgodbi, cela vrsta telesnih poškodb Ali gre za kršitev 3. člena EKČP? l Mučenje in nečloveško ravnanje? Presoja sodišča l DA: l ni bila zagotovljena učinkovita, hitra, neodvisna preiskava policijske akcije l Uporabljena prekomerna sila l Pravično zadoščenje za nepremoženjsko škodo: 10. 000€ 29

Kovačić proti Sloveniji l Pravni problem l l Pritožniki so zatrjevali, da je bila kršena njihova pravica do mirnega uživanja » premoženja « iz 1. člena Protokola št. 1, ker jim je zakonodaja, ki jo je sprejela tožena država, preprečila, da bi dvignili devize, ki so jih vložili pri zagrebški poslovalnici slovenske banke, namreč Ljubljanske banke. Gospod Kovačić je tudi zatrjeval, da je bil žrtev diskriminacije na podlagi narodnosti, kar je v nasprotju s 14. členom Konvencije. Navajal je, da so slovenski imetniki računov zagrebške podružnice lahko dvignili svoje prihranke. 30

Kovačić proti Sloveniji l Pravna podlaga: l l 1. člen Protokola št. 1 določa: l » Vsaka fizična ali pravna oseba ima pravico do mirnega uživanja svojega premoženja. Nikomur ne sme biti premoženje odvzeto, razen če je to v javnem interesu, v skladu s pogoji, ki jih določa zakon ter ob spoštovanju splošnih načel mednarodnega prava. Ta določba pa nikakor ne omejuje pravice držav, da uveljavijo zakone. za katere menijo, da so potrebni za nadzor nad uporabo premoženja v skladu s splošnimi interesi ali za zagotovitev plačila davkov, drugih prispevkov ali denarnih kazni. « 14. člen EKČP: l » Uživanje pravic in svoboščin, določenih s to Konvencijo, je zagotovljeno vsem ljudem brez razlikovanja glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodnostni ali socialni izvor, pripadnost narodni manjšini, lastnino, rojstvo ali kakšne druge okoliščine. « 31

Kovačić proti Sloveniji l Presoja l 2 od 3 pritožnikov so dosegli izterjavo svojih deviznih vlog iz premoženja LB v Osijeku l 1 pritožnica ni sprožila nikakršnega postopka na Hrvaškem l l Sodišče že na začetku ugotavlja, da je prejelo pritožbe proti vsem državam naslednicam SFRJ, ki so pogodbenice Konvencije, s strani pritožnikov, ki so jih prizadele te zadeve. Na Sodišču je trenutno več tisoč takšnih pritožb. Čeprav tovrstna vprašanja spadajo v pristojnost Sodišča, kot je opredeljena v 32. členu Konvencije, pa lahko Sodišče soglaša z mnenjem Parlamentarne skupščine v Resoluciji 1410 (2004), da je treba vprašanje povračila toliko tisočem posameznikov razrešiti s sporazumom med državami naslednicami. V tej zvezi Sodišče ugotavlja, da je prišlo med državami naslednicami na različnih ravneh že do več krogov pogajanj, katerih cilj je doseči dogovor o rešitvi še nerešenih vprašanj (gl. odstavke 95 do 111 zgoraj). Sodišče poziva prizadete države, naj s pogajanji nujno nadaljujejo, da bi čim prej dosegle hitro rešitev problema. ” Sodišče izbriše pritožbe s seznama njegovih zadev na podlagi 37. člena EKČP. 32

Šilih proti Sloveniji l Dejansko stanje l l l l Sin pritožnikov umre po zdravljenju 19. 5. 1993 Sprožen kazenski postopek zaradi malomarnega zdravljenja Sprožen pravdni postopek Kazenski postopek trajal od 1. 8. 1994 do 14. 7. 2003 Civilni postopek 6. 7. 1995 do 15. 9. 2008 Pritožnica kazensko ovadena Zadeva pred senatom in velikim senatom 33

Šilih proti Sloveniji l Zatrjevane kršitve: l l Pritožnika sta trdila, da je njun sin umrl zaradi zdravniške malomarnosti in da so bile zaradi neučinkovitosti slovenskega sodnega sistema pri ugotavljanju odgovornosti za njegovo smrt prekršene njune pravice iz 2. , 3. , 6. , 13. in 14. člena Konvencije. Presoja sodišča: l l Prišlo do kršitve 2. člena Konvencije v njegovem procesnem delu Pravično zadoščenje: 7. 540€ nepremoženjske škode; 4039€ za stroške 34

Šilih proti Sloveniji l l “Procesna obveznost po 2. členu od držav zahteva, da vzpostavijo učinkovit in neodvisen sodni sistem, tako da je mogoče ugotoviti vzrok smrti pacientov, ki so bili v oskrbi zdravstvenih delavcev v javnem ali privatnem sektorju, in da se ugotovi odgovornost tistih, ki so zanjo odgovorni. […] Ta procesna obveznost ne vsebuje dolžnosti za dosego rezultata, pač pa le za zagotovitev sredstev. Čeprav Konvencija kot taka ne zagotavlja pravice do tega, da se zoper tretje osebe uvede kazenski postopek, […] učinkovit sodni sistem, kot ga zahteva 2. člen, lahko vsebuje – in pod določenimi okoliščinami mora vsebovati – dostop do kazenskega prava. […] Na specifičnem področju malomarnosti v zdravstvu je lahko tej obveznosti zadoščeno že v primeru, če pravni sistem žrtvam nakloni sredstvo v civilnem postopku, bodisi sámo zase ali v povezavi s sredstvom v kazenskem postopku, pri čemer mora to sredstvo zagotavljati ugotovitev odgovornosti udeleženih zdravnikov in pridobitev ustreznega civilnega zadoščenja, kot je na primer plačilo odškodnine in/ali objava sodbe. Prav tako so lahko predvideni disciplinski ukrepi. Zahteva po hitrem obravnavanju in razumni pospešitvi je v tem kontekstu nujna, [še posebej] v okviru zdravstvenih storitev. 35

Eberhard proti Sloveniji l Dejansko stanje l l Od leta 2001 do 2008 med pritožnikom in njegovo bivšo ženo potekal spor glede stikov z otrokom. Kljub dogovoru in odločbi CSD ter sodišč, je mati stike ovirala, tako da je v vsem tem času prišlo le do nekaj srečanj. Praktično pa v 4 letih ni bilo niti enega stika, čeprav so vse pristojne službe ocenile, da zadržkov na strani očeta ni bilo ter da so bili stiki v otrokovem interesu. Pravni problem l Zatrjevanje kršitve 1. odstavka 8. člena EKČP l “Vsakdo ima pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, svojega doma in dopisovanja. ” 36

Eberhard proti Sloveniji l Presoja sodišča l l l Zadovoljstvo v družbi drugega (otroka in starša) tvori bistvo “družinskega življenja” Čeprav je 8. člen EKČP prvenstveno namenjen negativni obveznosti države, da ne posega arbitrarno v družinsko življenje; iz njega izhajajo tudi pozitivne obveznosti. Dolžnost države, da zagotovi stike med otrokom in staršem, na hiter in učinkovit način, celo s sankcijami zoper drugega roditelja, če bi bilo potrebno. Časovni element je tu izjemno pomemben. 37

Eberhard proti Sloveniji l Odločitev Sodišča l l Podana kršitev 1. odstavka 8. člena Država ni reagirala hitro oz. nemudoma, da bi izvršila svojo pozitivno dolžnost 7. 500€ nepremoženjske škode 3. 000€ stroški 38

Pristop EU k EKČP EU in EKČP ‘MIT ali RESNIČNI PROBLEM’ 39

Pristop EU k EKČP v KAKO? v KDAJ? v KAKŠNE BODO POSLEDICE? v KAKO BO TO VPLIVALO NA ODNOS MED SEU IN ESČP? 40