Upravljanje s toploto dr Filip Kokalj Maribor 09

Upravljanje s toploto dr. Filip Kokalj Maribor, 09. 05. 2017

Vsebina predstavitve • • • Uvod SLO in EU izhodišča glede končne rabe toplote Pregled končne rabe energije za proizvodnjo toplote Sistemi daljinskega ogrevanja (in hlajenja) Izzivi v prihodnje Zaključek

Uvod • upravljanje s toploto iz distribucijskih sistemov (daljinska toplota) • statistični podatki: toplota ali daljinska toplota? • zagotavljanje varne, cenovno ugodne in okoljsko neoporečne oskrbe, • podnebni vpliv - povečanja deleža obnovljivih virov energije (OVE) v končni rabi energije (v povezavi z direktivo 2009/28/ES) ima Slovenija obveznost do leta 2020 doseči najmanj 25%, kaka ko pa v prihodnje?

Evropa 2020 • 20% povečanje rabe obnovljivih virov energije • 20% zmanjšanje emisij CO 2 • 20% zmanjšanje rabe primarne energije

Končna raba energije v Evropi Vir: EUROSTAT

Evropa 2050 20% emisij CO 2 glede na leto 1990

Trenutna končna raba energije v EU:

Primarna energija za ogrevanje in hlajenje v EU: Vir: Strategija EU za ogrevanje in hlajenje, COM(2016) 51 final

Poraba končne energije za ogrevanje in hlajenje v EU (2012): Vir: Strategija EU za ogrevanje in hlajenje, COM(2016) 51 final

Splošno mnenje o potrebni politiki in rešitvah EU na področju ogrevanja in hlajenja • „elektrifikacija“ • prenehanje uporabe toplote za ogrevanje in hlajenje • ?

Politika EU na področju ogrevanja in hlajenja

Pričakovana raba bruto končne rabe energije v Sloveniji za ogrevanje in hlajenje, električno energijo in promet v obdobju 2010– 2020 ob upoštevanju učinkov ukrepov URE Vir: Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010 – 2020 (AN OVE), Slovenija, Ljubljana, julij 2010

Delež OVE v bruto končni rabi energije v Sloveniji za ogrevanje in hlajenje, električno energijo in promet v obdobju 2004– 2015 Vir: Statistični urad Republike Slovenije

Finančna podpora OVE za ogrevanje in hlajenje spodbujanje uporabe sončnih kolektorjev v gospodinjstvih spodbujanje kotlov na lesno biomaso v gospodinjstvih, sofinanciranje izgradnje sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, sofinanciranje vgradnje kotlovskih naprav na lesno biomaso, sofinanciranje izgradnje sistemov daljinskega ogrevanja na geotermalno energijo, • sofinanciranja ozaveščevalnih, promocijskih in izobraţevalnih projektov • Energetsko svetovanje – En. Svet. • • • Vir: Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010 – 2020 (AN OVE), Slovenija, Ljubljana, julij 2010

SLO politika spodbud za rabo OVE Vir: Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010 – 2020 (AN OVE), Slovenija, Ljubljana, julij 2010

Spodbujanje URE ogrevanja in hlajenja • podporna shema za električno energijo, proizvedeno iz OVE in SPTE • doseganje prihrankov energije (zavezanci), ki morajo zagotoviti prihranke pri končnih odjemalcih • program sofinanciranja izgradnje sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso • svetovanje pri izbiri, optimizaciji in uporabi ogrevalnih sistemov • predpisi za energetsko učinkovitost stavb • študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo • meritev dejanske porabljene toplote (v večstanovanjskih stavbah) Vir: Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014 – 2020 (AN URE 2020), Slovenija, Ljubljana, april 20105

Sistemi za distribucijo toplote v EU • daljinsko ogrevanje predstavlja 9 % ogrevanja v EU • leta 2012 je bilo glavno gorivo plin (40 %), sledila pa sta premog (29 %) in biomasa (16 %) • daljinsko ogrevanje lahko vključuje električno energijo iz obnovljivih virov (s toplotnimi črpalkami), geotermalno in sončno toplotno energijo, ovečno toploto ter komunalne odpadk • energetskemu sistemu lahko mogoča prožnost s poceni shranjevanjem toplotne energije, na primer v rezervoarjih s toplo vodo ali pod zemljo. Vir: Strategija EU za ogrevanje in hlajenje, COM(2016) 51 final

Vir: Energetska bilanca Republike Slovenije za leto 2016, št. : 36000 -12/2016/3, 7. 12. 2016

Sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja v Sloveniji (2015) • 53 distributerjev toplote v 58 občinah, ki upravlja z 91 distribucijskimi sistemi v skupni dolžini 912, 5 km • 103. 459 odjemalcev in jim dobavili 1. 839, 5 GWh toplote • 2324, 2 GWh toplote in 718, 0 GWh električne energije • izgube pri distribuciji so ocenjene na 16, 1% • 2 sistema distribucije hladu s skupno močjo 3, 88 MW (Velenje in Kranj) v skupni dolžini 1, 46 km

Sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja v Sloveniji (2015) • toplovodni in vročevodni distribucijski sistemi predstavljajo 97, 5 -odstotni delež dobav toplote • parni distribucijski sistemi 2, 3 -odstotni delež • distribucijski sistemi hladu 0, 2 -odstotni delež • Mestna občina Ljubljana - 263, 4 kilometra • Mestna občina Velenje z Občino Šoštanj - 171, 6 kilometra

Distribucijski sistemi toplote Vir: Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2015, Agencija za energijo, Junij 2016

Distribuirana toplota in število odjemalcev toplote v obdobju 2011 – 2015 Vir: Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2015, Agencija za energijo, Junij 2016

Struktura primarnih energentov za proizvodnjo toplote Vir: Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2015, Agencija za energijo, Junij 2016

Dolžina distribucijskih sistemov v posameznih občinah in število priključenih odjemalcev toplote Vir: Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2015, Agencija za energijo, Junij 2016

Eden večjih izzivov za sisteme daljinskega ogrevanja 322. člen (obvezna uporaba obnovljivih virov energije, soproizvodnje in odvečne toplote v sistemih daljinskega ogrevanja) (1) Sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja morajo biti učinkoviti. Distributerji toplote morajo zagotoviti, da je na letnem nivoju zagotovljena toplota iz vsaj enega od naslednjih virov: • vsaj 50 % toplote proizvedene iz obnovljivih virov energije, • vsaj 50 % odvečne toplote, • vsaj 75 % toplote iz soproizvodnje ali • vsaj 75 % kombinacije toplote iz prvih treh alinej. Energetski zakon (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15)

Zaključek • • ogrevanje in hlajenje bo ostalo največji porabnik energije tudi v letu 2050 trenutna odvisnost od fosilnih goriv (SLO in EU) je netrajnostna povečana raba OVE in odvečne toplote je mogoča (in nujna) povečanje učinkovitosti proizvodnje, distribucije in rabe toplote shranjevanje toplote pametne zgradbe medsektorsko sodelovanje – iskanje sinergij Sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja bodo igrali pomembno vlogo v prihodnosti!