UPORABA EKOZEMLJEVIDA PRI RAZISKOVANJU IVLJENJSKEGA SVETA UPORABNIKA Priporoena
UPORABA EKO-ZEMLJEVIDA PRI RAZISKOVANJU ŽIVLJENJSKEGA SVETA UPORABNIKA
Priporočena literatura: Šugman Bohinc, L. , Rapoša Tajnšek, P. , Škerjanc, J. (2007). Življenjski svet uporabnika. Raziskovanje, ocenjevanje in načrtovanje uporabe virov za doseganje želenih razpletov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
Raziskovati življenjski svet uporabnika pomeni soustvarjati podobo njegove življenjske situacije v družbenem in kulturnem kontekstu, n z namenom, da bi odkrili in aktivirali vire, n ki mu bodo omogočili bolj kakovostno življenje oz. omogočili doseči želene razplete. n Raziskujemo zato, da bi ga uporabili kot vir moči uporabnika pri ustvarjanju dogovorjenih rešitev. n
Socialno delo kot pomoč posameznikom, družinam, skupinam in skupnostim pri reševanju konkretnih težav v vsakdanjem življenju; n pri družbenem vključevanju; n pri doseganju kakovostnejšega življenja. n
Uporabniki iščejo pomoč socialnega dela zlasti zato, da bi od tam, kjer so nezadovoljni, čim hitreje in na čim bolj učinkovit način prišli tja, kamor želijo.
S pomočjo SD želijo uporabniki izboljšati kakovost svojega življenja: n n n n povečati prihodke, se zaposliti, dobiti ustreznejše delo, izboljšati bivalne razmere, pridobiti različna sredstva in pripomočke za samostojno življenje, zagotoviti nove ali dopolnjene storitve, povečati vpliv in kontrolo nad lastnim življenjem, doseči bolj zadovoljive medosebne odnose v družini, skupnosti ali delovnem okolju.
V središču raziskovanja situacije in razvijanja partnerskega delovnega odnosa ni problem kot dokaz uporabnikove nezmožnosti, kot njegov primanjkljaj ali neuspeh, temveč je raziskovanje usmerjeno v načrtovanje rešitev, v odkrivanje in mobilizacijo virov in potencialov, ki jih najdemo v življenjskem svetu uporabnika. Poudarek je na skupnem iskanju in soustvarjanju rešitev in ciljev, ki jih želi uporabnik doseči ob pomoči socialnega delavca.
Z raziskovanjem vstopimo v življenjski svet uporabnika, kar zahteva od nas veliko občutljivost. n Pomembno je, kako v procesu raziskovanja življenjskega sveta uporabnika prehajamo od abstraktne (vrednotne) ravni k praktičnemu spoštovanju pravice do človekove lastne odločitve. n V SD včasih težko sprejmemo, da je uporabnik ekspert iz izkušenj. n Raziskujemo vedno v dogovoru z uporabnikom, izhajamo zlasti iz tega, kar uporabnik prinese s seboj. n
Uporaba grafičnih metod v RŽSU n n Uporaba “papirja in svinčnika” v SD še vedno močno zaostaja za razširjenostjo pogovora. Pisne informacije, beleženje dogovorov in ocen imajo večji domet od ustnih, izgovorjene besede veliko hitreje preslišimo, napačno razumemo, pozabimo. Uporaba grafičnih shem in diagramov omogoči SD in uporabniku bolj kompleksno, trajnejše in jasnejše razumevanje situacije. Prispeva tudi k vključenosti in krepitvi moči uporabnika, ki ob uporabi grafičnih pripomočkov lažje sodeluje in zagotovi vpliv in kontrolo nad procesom dela.
UČINKOVITA DIALOŠKA PRAKSA RŽSU Kriteriji vzpostavljanja in ohranjanja ugodnega konteksta za učinkovito dialoško prakso RŽSU n uresničevanje stališča in etike udeleženosti n pridruževanje uporabniku – vzpostavljanje osebnega stika n dogovor o delovnem odnosu in izvirnem delovnem projektu n odprt prostor za razgovor n preverjanje temeljnih predstav in pričakovanj uporabnika in pomagajočega (socialnega delavca) n skupno dogovarjanje želene spremembe – minimalni, kratkoročni in maksimalni, dolgoročni cilji
UČINKOVITA DIALOŠKA PRAKSA RŽSU - preokvirjanje uporabnikovih neučinkovitih vzorcev reševanja problema - perspektiva (raziskovanje, krepitev, dodajanje) moči – premik od ovir (nemoči) k virom (moči) - osebno, konkretno, tukaj in zdaj - od zakaj/problem/preteklost h kako/rešitev/sedanjost in prihodnost - pripovedovanje zgodb, pripovedk, analogij, metafor - uporaba humorja - posebna preokvirjajoča vprašanja (smisla, izjeme, čudeža, krožna oz. odnosna, lestvice idr. ) - uporaba metodičnih načel sistemskega socialnega dela (Lüssi)
UČINKOVITA DIALOŠKA PRAKSA RŽSU n n n raziskovanje in ocenjevanje virov in sredstev za doseganje želenih razpletov z uporabo grafičnih metod (eko-zemljevid) oblikovanje načrta možnih majhnih korakov za doseganje želenih sprememb stabiliziranje načrtovanih in že doseženih sprememb – “ekološka vednost” eksplicitna uporaba povratnih informacij vseh udeležencev sprotno preverjanje dogovora o želeni spremembi in njenem dosedanjem uresničevanju sprotno proslavljanje dosežkov
EKOLOŠKA VEDNOST (Keeney, 1983; Šugman Bohinc, 2000) n n n Pomagajoči smo ekološko nevedni (Keeney 1983), kadar zanemarimo ali spregledamo posledice kritičnega procesa, ki spremlja načrtovanje ali uresničevanje želenih sprememb. Vsaka, še tako želena sprememba, poruši dosedanje, še tako neželeno ravnovesje v sistemu. Če hkrati z načrtovanjem in vzpostavljanjem želene spremembe le-te sproti ne utrjujemo oz. stabiliziramo, obstaja velika verjetnost, da se bo sistem začel nagibati k vračanju v staro ravnovesje. To lahko izvedemo na zelo različne načine, začenši s tem, da uporabnike (npr. družinske člane) povabimo, naj si zamislijo (zagledajo, zaslišijo, občutijo itd. ) konkretno situacijo v odnosih s svojimi bližnjimi, s čimer utrdijo načrtovano želelno spremembo ter se pripravijo na možne posledice vpliva na dosedanje ravnovesje sistema (npr. družine), še preden jo dosežejo (npr. uporabniku denimo priskrbimo določeno finančno podporo ali sobo, ne pripravimo pa se na možnost, da uporabnik ne zna gospodarno ravnati z denarjem, ni vajen samostojnega bivanja ipd. ).
URESNIČEVANJE DELOVNEGA ODNOSA V DIALOŠKI PRAKSI RŽS UPORABNIKA Dogovor o začetku sodelovanja v delovnem odnosu, dogovor o prevzemanju odgovornosti za lastne odločitve, dogovor o izvirnem projektu sodelovanja (podpora, pomoč vzpostavljanje osebnega stika s pridruževanjem dogovor o skupni definiciji problema raziskovanje in dogovor o želeni rešitvi - spremembi krepitev virov moči udeležencev dogovor o načrtu možnih majhnih korakov sprotno preverjanje, proslavljanje in stabiliziranje dosežkov razvoj čustvene in spoznavne povezanosti dogovor o zaključku delovnega projekta in odnosa
EKO-ZEMLJEVID n n nastal je pri delu z družinami omogoča vizualni prikaz položaja družine in njenih posameznih članov v prostorskem in družbenem kontekstu hitra vizualna ocena stanja in potreb v življenjskem svetu uporabnika (kdo je s kom povezan, na kakšen način, kako uporablja vire) uporabimo ga na tisti točki delovnega projekta, ko sta uporabnik in SD sprejela jasen dogovor o cilju njunega skupnega dela (delovnega odnosa) in ko se lotita raziskovanja in ocenjevanja potencialov in virov v življenjskem okolju, ki bodo uporabniku v pomoč na poti k zaželenemu cilju ni končni rezultat delovnega procesa, ampak pripomoček pri raziskovanju in načrtovanju izboljšav.
V življenjskem svetu uporabnika prepoznavamo in ocenjujemo: kako človek živi; n kakšni materialni viri so mu na voljo; n kaj dela (socialne vloge, spretnosti, statusi) n formalne in neformalne socialne mreže; n dostop do obstoječih pravic, storitev in sredstev n kakšni pomembni dogodki in načini ravnanja označujejo njegovo življenje v sedanjosti, s pogledom v preteklost in usmeritvijo v prihodnost. n
Izdelava eko-zemljevida: n n n n Povabilo uporabniku k sodelovanju. Predstavitev namena izdelave zemljevida. Če namerava sam ali kdo drug še kako uporabiti zemljevid (npr. za socialno poročilo) to uporabniku odkrito pove. Dogovor kdo bo risal zemljevid (SD/uporabnik/oba skupaj). Na sredino nastajajočega zemljevida zapišemo ime uporabnika in njegov zastavljeni cilj/e. Pri risanju izhajamo iz tega, kar nam uporabnik sam pove in opredeli kot svoje razpoložljive vire. Šele ko to izčrpamo si pomagamo z opomnikom.
n n n Opomnika ne uporabljamo na način anketnih vprašanj, ampak uporabnika povabimo in spodbudimo, da sam navede in razišče vire in sredstva v svojem življenjskem okolju. Z drugo barvo na koncu označimo vire, ki jih uporabnica še ne izrablja ali ji niso dostopni. Intenzivnost povezave med uporabnikom in njenim ciljem in viri označimo z različnimi vrstami črt, smer povezave pa s puščicami (enosmernost, vzajemnost). Zemljevidu nujno sledi načrt ukrepov za uresničitev želenih ciljev oz. dosego želenih razpletov. Po določenem času zemljevid skupaj z načrtom ukrepom ponovno pregledamo, označimo ter ocenimo dosežene spremembe in revidiramo načrt.
Sektorji življenjskega sveta uporabnika: Osnovni materialni viri n Socialne vloge, statusi in spretnosti n Socialne mreže (formalne in neformalne) n Dostop do pravic, sredstev in storitev n Življenjski dogodki in vzorci ravnanja, vizija n
OPOMNIK O RAZISKOVANJU VIROV V ŽIVLJENJSKEM SVETU UPORABNIKA
OSNOVNI MATERIALNI VIRI IN STANOVANJSKE RAZMERE n n n kje, od česa in kako uporabnik živi, kaj dela dohodek – denar, s katerim razpolaga in viri tega dohodka (zaposlitev, neformalno delo, štipendija, pokojnina, invalidnina, denarna socialna pomoč, dodatek z pomoč in postrežbo idr. ) prehrana (kdaj, kje, kaj je) in obleka delo in zaposlitev (možnosti dela izven doma in dela doma) prostorska mobilnost (možnosti obvladovanja prostora, transporta) različni predmeti in pripomočki, ki jih rabi za življenje, tudi pripomočki za transport, študij, delo, prosti čas idr.
SOCIALNE VLOGE, STATUSI IN SPRETNOSTI n n n izobrazba interesi (kakšne konjičke ima, kaj ga zanima, na kaj je ponosen, kaj mu je v zadovoljstvo) znanja, veščine in spretnosti, ki jih ima oziroma si jih želi pridobiti osebne spretnosti (ravnaje s časom, s stresom, sposobnost prositi za pomoč, samokontrola) in socialne spretnosti (povezovanje z drugimi, natančno in občutljivo sporazumevanje, sposobnost za zabavo in humor) občutek lastne vrednosti (samopodoba, samospoštovanje, samoocenjevanje) značilni dosedanji vzorci ravnanja s problemom in rešitvijo
POMOČ IN PODPORA V OKVIRU SOCIALNIH MREŽ NEFORMALNE SOCIALNE MREŽE: s kom uporabnik živi in se druži; kdaj, ob kakšnih priložnostih se srečujejo; kako se ob teh stikih počuti; kaj mu ti stiki nudijo (denar, materialne dobrine, nasvete, sprostitev, čustva); kaj on nudi v teh stikih; ali se počuti ob teh stikih kakorkoli utesnjenega: n stiki v okviru gospodinjstva ali družine n v okviru širšega sorodstva n prijateljska mreža n sosedje n druženje s sodelavci na delovnem mestu n s sostanovalci v ustanovah ali stanovanjskih skupinah n mreža stikov po internetu n mreža znancev n drugi pomembni stiki (poštar, šofer avtobusa, frizer, trgovec)
FORMALNE IN POLFORMALNE MREŽE: n n n javne in privatne službe, ki nudijo storitve (socialno varstvo, zdravstvo, šolstvo in drugi sektorji) nevladne in druge formalne organizacije, s katerimi je povezan uporabnik polformalne skupine za samopomoč ipd.
DOSTOP DO PRAVIC, SREDSTEV IN STORITEV n n kontekst človekovih splošnih pravice, dajatve in storitve socialnega varstva in drugi s predpisi zagotovljeni viri značilnosti organizacijskega okolja: organiziranost služb, dostopnost in prilagojenost služb uporabnikom, organizacijske vrednote in kultura, postopki, pooblastila, dostopnost in kakovost obstoječih storitev (organizacijsko okolje bistveno določa dobro prakso, dostop do pravic in storitev ter uresničevanje zagotovljenih pravic uporabnikov) kontekst kulturnega okolja: vrednote, tradicije, običaji, norme v družbenem okolju, problemi stigme idr.
ŽIVLJENJSKI DOGODKI IN VZORCI RAVNANJA, VIZIJA kaj je uporabniku v življenju pomembno, kaj si želi n kako si predstavlja svoje življenje čez določeno vrsto let (eno, tri, pet, deset itn. ) n življenjska zgodba n pozitivne in negativne izkušnje v preteklosti: kaj ga veseli, osrečuje, boli, žalosti n
OCENA URESNIČLJIVIH CILJEV IN MOČI UPORABNIKA n n n n samostojnost mobilnost v prostoru možnost pridobivanja informacij, pomembnih za odločanje in upravljanje z lastnim življenjem možnost samostojnega odločanja o pomembnih stvareh v svojem življenju (npr. razpolaganje z denarjem in drugimi sredstvi, odločanje o nadaljnjem šolanju, o zaposlitvi ipd. ) možnost vplivanja na vsakdanje življenje (o tem, kdaj boš jedel, šel spat, kaj boš gledal na televiziji, s kom se boš družil ipd. ) dostop do potrebnih sredstev in virov pomoči povezanost s formalnimi in neformalnimi mrežami kot vir pomoči pri uveljavljanju pravic in pridobivanju sredstev
NAČRT AKCIJE n n n n kaj je potrebno narediti, kdo bo to naredil, kako bo opravil to nalogo, kakšna sredstva ali spretnosti bo pri tem uporabil, kdo mu bo (če bo treba) pri tem pomagal, do kdaj bo naloga opravljena, kdo, kdaj, kje in kako bo preverjal uresničevanje dogovorjenih aktivnosti.
Zemljevid virov v življenjskem svetu uporabnika – zemljevid v obliki miselnega vzorca 2. BRAT FANT 1. BRAT MATI DOM G. MAJDA TINA Cilj: zaščita njene ogroženosti STANOVANJSKA SKUPINA CSD REJNIŠKA DRUŽINA SAMOSTOJNO BIVANJE PRIJATELJICA KRIZNI CENTER ZA MLADE
Zemljevid virov v življenjskem svetu uporabnika – model koncentričnih krogov Osnovni materialni viri Stanovanjske razmere Socialne vloge, statusi in spretnosti Socialne mreže Dostopnost pravic in sredstev Življenjski dogodki, vzorci, vizija Ocena moči
Zemljevid virov v življenjskem svetu uporabnika, razdeljen po sektorjih Osnovni materialni viri, stanovanjske razmere Socialne vloge, statusi, spretnosti Socialne mreže Dostop do sredstev Življenjski dogodki, vzorci, vizija
- Slides: 31