Uitelji matematike in fizike Nikole Tesle 22 junij

  • Slides: 36
Download presentation
Učitelji matematike in fizike Nikole Tesle 22. junij 2016, 18: 15 -19: 45 -

Učitelji matematike in fizike Nikole Tesle 22. junij 2016, 18: 15 -19: 45 - Sredin seminar, Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 21 Dr. prof. Stanislav Južnič Američan rojen v San Franciscu, načelnik slovenskega jezuitskega arhiva

Za Teslov pouk srednješolske matematike so uporabljali učbenika slovenskih avtorjev: Tušekovo Računstvo ter Močnikovo

Za Teslov pouk srednješolske matematike so uporabljali učbenika slovenskih avtorjev: Tušekovo Računstvo ter Močnikovo Algebro in Aritmetiko, prav tako pa učbenik podpornika slovenskih planincev, Machovega naslednika na graški katedri za matematiko Johanna Frischaufa (18371924). Za pouk fizike so uporabljali učbenike Simona Šubica, Pexiderjev prevod fizike Čeha Antonína Majerja in Piska. Tesla je gotovo srečaval Gradčane Močnika, Frischaufa in Šubica kot študent v Gradcu.

Teslov razrednik matematik Franz Kreminger desno zgoraj, Sekulič levo spodaj in fizik Moriz Antulić

Teslov razrednik matematik Franz Kreminger desno zgoraj, Sekulič levo spodaj in fizik Moriz Antulić desno, psiček levo še neznan po imenu

Teslov profesor fizike, matematike in strojništva Martin Sekulić. Teslovi profesorji matematike in fizike so

Teslov profesor fizike, matematike in strojništva Martin Sekulić. Teslovi profesorji matematike in fizike so bili člani Mathematischen Vereins v Pragi, dunajskega Meteorologische Gesellschaft, Hrvaške kmetijske družbe in Jugoslovanske akademije znanosti.

Teslov zadnji razrednik profesor načrtovalne geometrije knjižničar Franc Kreminger (18351915) je po Teslovi maturi

Teslov zadnji razrednik profesor načrtovalne geometrije knjižničar Franc Kreminger (18351915) je po Teslovi maturi od leta 1885/86 predaval matematiko na ljubljanski realki na Vegovi.

Teslovi akademski predniki: Knjiga profesorja fizike, ljubljanskega rektorja Antona barona Erberga z graščine Dol

Teslovi akademski predniki: Knjiga profesorja fizike, ljubljanskega rektorja Antona barona Erberga z graščine Dol ob Savi pri Ljubljani, brata paragvajskega misijonarjakartografa Inocenca Erberga in strica pekinškega astronoma Avguština Hallersteina

Fizik- ljubljanski rektor Anton baron Erberg

Fizik- ljubljanski rektor Anton baron Erberg

Erbergov naslednik ljubljanski rektor fizik Karl Dillherr je objavil takole knjigo o vakuumu v

Erbergov naslednik ljubljanski rektor fizik Karl Dillherr je objavil takole knjigo o vakuumu v barometru

40 35 Število objavljenih knjig jezuitov iz avstrijske in češke province 30 25 20

40 35 Število objavljenih knjig jezuitov iz avstrijske in češke province 30 25 20 15 10 5 0 1631 -1640 1641 -1650 1651 -1660 1661 -1670 1671 -1680 1681 -1690 1691 -1700 1701 -1710 1711 -1720 1721 -1730 1731 -1740 1741 -1750 1751 -1760 1761 -1770 1771 -1780 Optika glede na desetletja pisanja Elektrotehnika Vakuumske tehnike

25 Število objavljenih elektrotehniških knjig jezuitov avstrijske in češke province od skupno 34 izpod

25 Število objavljenih elektrotehniških knjig jezuitov avstrijske in češke province od skupno 34 izpod peres osmih piscev razporejenih po dekadah njihovega rojstva 20 15 10 5 0 1701 -1710 1711 -1720 Število knjig o elektriki 1721 -1730 1731 -1740 Število piscev o elektriki 1741 -1750

ponatis Boškovićeve ga evergreenbestselerja, izdana pod taktirko ljubljanskeg a fizika koroškega rodu

ponatis Boškovićeve ga evergreenbestselerja, izdana pod taktirko ljubljanskeg a fizika koroškega rodu

Spreminjanje fizikalnih idej poldrugih tisoč jezuitskih profesorjev matematike-fizike iz avstrijske in češke province po

Spreminjanje fizikalnih idej poldrugih tisoč jezuitskih profesorjev matematike-fizike iz avstrijske in češke province po dekadah rojstva. Pomembnost profesorjev je ocenjena od 1 do 9 glede na pisana dela, 300 pomembne katedre, važne službe in plemiški stan 250 200 150 100 50 0 -1 75 0 41 17 -1 74 0 31 17 -1 73 0 21 17 -1 11 71 17 -1 72 0 0 01 17 -1 70 0 91 16 -1 69 0 81 16 -1 68 0 71 16 61 -1 67 0 Jezuitske ideje od Chr. Claviusa preko Athanasiusa Kircherja do Boškovića 16 -1 51 65 16 -1 66 0 0 41 16 -1 64 0 31 16 -1 21 62 16 -1 63 0 0 11 16 -1 61 0 01 16 -1 60 0 91 15 -1 81 58 15 -1 59 0 0 71 15 -1 57 0 61 15 -1 56 0 51 55 15 -1 41 15 15 31 -1 54 0 0 Ideje zunaj jezuitskega reda od Keplerja do Newtona

0 p-1000 -0 0 -1450 1451 -1460 1461 -1470 1471 -1480 1481 -1490 1491

0 p-1000 -0 0 -1450 1451 -1460 1461 -1470 1471 -1480 1481 -1490 1491 -1500 1501 -1510 1511 -1520 1521 -1530 1531 -1540 1541 -1550 1551 -1560 1561 -1570 1571 -1580 1581 -1590 1591 -1600 1601 -1610 1611 -1620 1621 -1630 1631 -1640 1641 -1650 1651 -1660 1661 -1670 1671 -1680 1681 -1690 1691 -1700 1701 -1710 1711 -1720 1721 -1730 1731 -1740 1741 -1750 1751 -1760 1761 -1770 1771 -1780 1781 -1790 1791 -1800 1801 -1810 1811 -1820 1821 -1830 1831 -1840 1841 -1850 1851 -1860 1861 -1870 1871 -1880 1881 -1890 1891 -1900 1901 -1910 1911 -1920 1921 -1930 1931 -1940 1941 -1950 1951 -1960 1961 -1970 1971 -1980 1981 -1990 Število vodilnih matematikov fizikov od skupno 500 Tesla 25 20 15 Amperè 10 Bošković Platon Vseh raziskovalcev mehanike Pascal Torricelli Guericke Vseh raziskovalcev elektrike z magnetizmom Laplace 5 Vseh raziskovalcev optike Vseh raziskovalcev toplotnih pojavov

80 60 0 p-1000 -0 0 -1450 1451 -1460 1461 -1470 1471 -1480 1481

80 60 0 p-1000 -0 0 -1450 1451 -1460 1461 -1470 1471 -1480 1481 -1490 1491 -1500 1501 -1510 1511 -1520 1521 -1530 1531 -1540 1541 -1550 1551 -1560 1561 -1570 1571 -1580 1581 -1590 1591 -1600 1601 -1610 1611 -1620 1621 -1630 1631 -1640 1641 -1650 1651 -1660 1661 -1670 1671 -1680 1681 -1690 1691 -1700 1701 -1710 1711 -1720 1721 -1730 1731 -1740 1741 -1750 1751 -1760 1761 -1770 1771 -1780 1781 -1790 1791 -1800 1801 -1810 1811 -1820 1821 -1830 1831 -1840 1841 -1850 1851 -1860 1861 -1870 1871 -1880 1881 -1890 1891 -1900 1901 -1910 1911 -1920 1921 -1930 1931 -1940 1941 -1950 1951 -1960 1961 -1970 1971 -1980 1981 -1990 Mehanika: 1: Statika, 2: Newtonova dinamika, 3: Einsteinova relativnost Platon Aristotel 140 Pascal Boyle Guericke 100 Euler D'Alembert Lagrange Laplace D. Bernoulli Segner Maupertius Descartes Galileo 40 Lodge Fitzgerald Stefan Poincaré Einstein 120 Laplace Poincelet Green Ciolkovskii Einstein Edington Minkowski Bridgman Newton 20

Neortodoksne teorije etra in vakuuma z dvema zaporednima Teslovima posegoma, prvič v mainstreamu, drugič

Neortodoksne teorije etra in vakuuma z dvema zaporednima Teslovima posegoma, prvič v mainstreamu, drugič zunaj njega 200 150 100 Tesla 50 Bošković Tesla 0 -1 99 0 81 19 -1 71 97 19 -1 98 0 0 19 61 -1 96 0 51 19 -1 95 0 41 19 -1 94 0 31 -1 19 21 92 19 -1 93 0 0 19 11 -1 01 90 19 -1 91 0 0 18 91 -1 89 0 81 18 -1 88 0 71 18 -1 87 0 61 -1 18 51 85 18 -1 86 0 0 18 41 -1 84 0 31 18 -1 83 0 21 18 -1 11 81 18 -1 82 0 0 18 01 -1 80 0 91 79 -1 17 81 17 17 71 -1 78 0 0 Vsi poskusi kritikov statistične mehanike Vsa teorija kritikov statistične mehanike Vsi poskusi kritikov kinetične teorije toplote Vsa teoretične kritike kinetične teorije toplote

Tesla bere Boškovića

Tesla bere Boškovića

Eksperimenti v 3. paradigmi elektromagnetizma Tesla A. Lorentz Zeeman 100 Edison Bell Stefan 80

Eksperimenti v 3. paradigmi elektromagnetizma Tesla A. Lorentz Zeeman 100 Edison Bell Stefan 80 60 40 Bragg Rutherford Geiger (Einstein) Geissler Plücker Hittorf Cepitev jeder Hahn Meitner Fermi 20 0 1801 -18101811 -18201821 -18301831 -18401841 -18501851 -18601861 -18701871 -18801881 -18901891 -19001901 -19101911 -19201921 -19301931 -19401941 -19501951 -19601961 -1970 Ocene rasti eksperimentalnih raziskovalcev 3. paradigme elektrike z magnetizmom Ocene zlomov eksperimentalnih raziskovalcev 3. paradigme elektrike z magnetizmom Ocene univerzalnih stanj eksperimentalnih raziskovalcev 3. paradigme elektrike z magnetizmom Ocene kriz eksperimentalnih raziskovalcev 3. paradigme elektrike z magnetizmom Ocene revolucij eksperimentalnih raziskovalcev 3. paradigme elektrike z magnetizmom

Elektrika in magnetizem: 1. elektrostatika, 2. elektrodinamika, 3. elektromagnetizem Stefan Tesla 500 Amperè Biot

Elektrika in magnetizem: 1. elektrostatika, 2. elektrodinamika, 3. elektromagnetizem Stefan Tesla 500 Amperè Biot Gauss Lenz Faraday 400 Einstein Katodna eletronka Geissler Püluj, Hittorf 300 Franklin Nollet 200 Petrov Davy Humboldt Galvani Volta 100 Glibert 15 91 16 160 01 0 16 161 11 0 16 162 21 0 16 163 31 0 16 164 41 0 16 165 51 0 16 166 61 0 16 167 71 0 16 168 81 0 16 169 91 0 17 170 01 0 17 171 11 0 17 172 21 0 17 173 31 0 17 174 41 0 17 175 51 0 17 176 61 0 17 177 71 0 17 178 81 0 17 179 91 0 18 180 01 0 18 181 11 0 18 182 21 0 18 183 31 0 18 184 41 0 18 185 51 0 18 186 61 0 18 187 71 0 18 188 81 0 18 189 91 0 19 190 01 0 19 191 11 0 19 192 21 0 19 193 31 0 19 194 41 0 19 195 51 0 -1 96 0 0 Prva paradigma elektromagnetizma po začetkih in koncih delovanja v posameznih stopnjah paradigme Druga paradigma elektromagnetizma po začetkih in koncih delovanja v posameznih stopnjah paradigme Tretja paradigma elektromagnetizma po začetkih in koncih delovanja v posameznih stopnjah paradigme

Teslov patent za vakuumsko tehniko

Teslov patent za vakuumsko tehniko

Graški fizik Simon Šubic iz Poljanske doline, tesen sodelavec Teslovega profesorja Sekulića in pisec

Graški fizik Simon Šubic iz Poljanske doline, tesen sodelavec Teslovega profesorja Sekulića in pisec Teslovega učbenika; učil je na univerzi in trgovski akademiji, štiri leta po njegovi upokojitvi se je na graško obrtno šolo vpisal arhitekt Jože Plečnik

Teslov Maribor: kaj bi bilo, če ga Štajerci ne bi auf-biksali-bi patentiral večfazni indikcijski

Teslov Maribor: kaj bi bilo, če ga Štajerci ne bi auf-biksali-bi patentiral večfazni indikcijski elektromotor kar pri nas?

Nikola Tesla premišljuje o svojih zamujenih priložnostih v Mariboru

Nikola Tesla premišljuje o svojih zamujenih priložnostih v Mariboru

Vojna tokov dveh šoumanov kot vojna medijev; Edisonova žarnica kot najstarejši elektrotehniški izum še

Vojna tokov dveh šoumanov kot vojna medijev; Edisonova žarnica kot najstarejši elektrotehniški izum še v uporabi

Wardenclyffe Tower: je Teslova energija res zastonj z resonanco lastnega naboja Zemlje in odbojem

Wardenclyffe Tower: je Teslova energija res zastonj z resonanco lastnega naboja Zemlje in odbojem v atmosferi?

Anton baron Codelli kot Teslov ljubljanski dedič po študiju na nekdanjem Terezijanišču: spriralna TV

Anton baron Codelli kot Teslov ljubljanski dedič po študiju na nekdanjem Terezijanišču: spriralna TV slika se mu je izmuznila na rovaš RCA zavoljo prepozne vpeljave elektronskih elementov: za Teslo in Codelija je bil usoden John Pierpont Morgan, za prvega oče, za slednjega sin

Prav lepa hvala, prosim za Vaša vprašanja (če le ne bodo pretežka!)

Prav lepa hvala, prosim za Vaša vprašanja (če le ne bodo pretežka!)