UBUNTU SKUPNOST Martin Butina Ljubljana 1 in 8

UBUNTU SKUPNOST Martin Butina Ljubljana, 1. in 8. december 2016

Martin Butina predstavi pamflet Michael Tellinger-ja: One small town manifesto (spodaj je nekaj iztočnic) ter okvirno pomen Ubuntu skupnosti (nekaj iztočnic) Načela Ubuntu skupnosti so samozadostnost, celovitost in harmoničnost, katerih manifestacija se začne že na individualnem – osebnem – nivoju. Vsak posameznik bo veliko bolj učinkovit na področjih, ki ga zanimajo, ker bo zanj motiviran in se bo brez odpora udejanjal po svojih najboljših močeh. V tem smislu je lahko posameznik učinkovit le kot del skupine, kolektiv različnih posameznikov pa je veliko bolj učinkovit in harmoničen od kolektiva enakih posameznikov. Individualno je vsak član kolektiva seznanjen s celotnim kontekstom družbe, vendar se udejanja na področjih, v katerih čuti največjo radost in se tudi udejanja na njih po svojih najboljših močeh. To se (lahko) reflektira v spreminjanju fokusa in vlog skozi življenje, kar še dodatno bogati celotno družbo preko spoznanj in izkušenj. Boljše razumevanje celote je možno zgolj skozi širši spekter izkušenj.

Iztočnice iz pamfleta „One small town manifesto“ • Unite the people in a simple vision and objective. • Where possible, provide our town with our own supply of electricity, which will support all our activities and liberate the town from reliance on the electricity grid. • Support our inventors and scientists to create new technologies on every level which will include an alternative energy supply that is eco-friendly and provide electricity at no cost to the community. • Support our farmers to grow an abundance of organic food and banish GMO companies like Monsanto that are destroying our seeds and food security. • Support our healers to develop new methods and technologies that truly heal people, and provide cures for most diseases, which many of us know is possible. • Ensure the growth of traditional healing plants and prevent the pharmaceutical mafia from eliminating these plants. • Support our Master Craftsmen to share their knowledge and skills with those who wish to learn. • Evolve into communities free from the economic stranglehold created by the banking cartels.

Martin Butina predstavi tudi pomen prehranske samooskrbe, ki se pogosto omenja kot temeljni kamen slovenske države, hkrati pa pogosto uporablja v političnem kontekstu. Samooskrba je bila od nekdaj vrednota slovenskega naroda, vendar jo je z vstopom v EU zelo hitro izgubila na marsikaterem področju, najbolj pa ravno na zelenjavi. Trenutno je dobra samooskrba zgolj na področju piščančjega in govejega mesa, medtem ko na nekaterih področjih že meji na katastrofo. Samooskrba kot širša ideja, se nanaša na lokalno kroženje dobrin in storitev, pri čemer se sredstva, ki so uporabljena za izmenjavo, vračajo v krog iz katerega so bila ustvarjena. S svetovno gospodarsko recesijo, ki je prinesla zategovanje pasu, predvsem pa propadanje (tradicionalne) industrije ter rekordno število brezposelnih. Zaradi relativno prevladujočega kmetijskega profila Slovenije, svoje majhnosti in selitve ljudi iz vasi v mesta, Slovenija ni oblikovala dovolj tehnoloških delovnih mest. Poleg naslanjanja na sposojeni denar, in razpada lokalne oskrbe – lokalnega ekonomskega kroženja – so jo dogodki močno prizadeli. Posledično se je zgodil „bail-out“ bank, grozovito sesutje gradbenega sektorja, dramatičen upad prostih delavnih mest in posledično ekonomska in socialna kriza, ki traja do danes. Recesija je udarila hkrati z upokojevanjem t. i. „baby boom“ generacije, poleg tega pa je zaradi vse večjega onesnaženega okolja vse več zdravstvenih težav, preko vseh starostnih skupin. Slovenija kot država je zelo dobra pri vzpostavljanju socialne enakosti (Ginnijev koeficient – 1. na svetu), medtem ko je pri vzpostavljanju podjetniškega okolja zelo slaba.

Ravno zaradi socialne uravnilovke je tudi zelo malo poslovne samoiniciativnosti med ljudmi, pričakuje se da država poskrbi za vse. Podeželja se praznijo, kmetije samevajo, ljudje se starajo, mladih je vse manj (in so tudi vse bolj odtujeni od narave) in mesta so polna brezposelnih in žalostnih ljudi. Prehranska samooskrba se zdi kot zelo dobra rešitev, saj rešuje kar nekaj težav in ima splošni pozitivni vpliv na ljudi. Vzpostavlja stik z zemljo in naravo, daje upanje, preusmeri pozornost, predvsem pa daje občutek, da lahko delno za svoje težave poskrbimo sami. Zavedamo se, da se s pristopom k prehranski samooskrbi, zavezujemo k: • stabilni pridelavi varne, kakovostne in čim cenejše hrane; • zagotavljanju prehranske varnosti in čim višje stopnje samooskrbe; • ohranjanju poseljenosti in obdelanosti podeželja ter krajine; • trajnemu ohranjanju rodovitnosti kmetijskih zemljišč; • varstvu kmetijskih zemljišč pred onesnaženjem in nesmotrno rabo; • ohranjanju in izboljšanju virov za trajnostno pridelavo hrane; • uresničevanju načel varstva okolja in ohranjanja narave; • povečanju učinkovitosti in konkurenčnosti pridelave ter predelave kmetijskih pridelkov in živil; • okolju prijazni kmetijski dejavnosti; • prestrukturiranju in ohranjanju poseljenosti podeželja ter krajine, ob upoštevanju okoljske in naravovarstvene sprejemljivosti; • izboljšanju kakovosti življenja na podeželju in spodbujanju večje raznovrstnosti gospodarskih dejavnosti na podeželju.

Pomembno: • osnovati skupnost, z urejenim pravnim statusom (društvo, kooperativa, • socialno podjetje ali vključitev skupnosti že v obstoječe društvo, zavod, …) • vsaka skupnost rabi prostor, kjer bo delovala, pilotni kraj mora biti v bližini Ljubljane oz. vsaj pol ure do uro oddaljen • Možne lokacije, ki so se med delovnim srečanjem pojavile: Haloze (Zvonko Belič), vas Vrbovo (Mateja Prosen), kmetijska površina v Kranju (Vlasta Juršak) • Martin Butina predstavi Uhub ter implementacijo le tega skozi sistem Pošte kot novo obliko storitve (projekt je potrjen s strani upravnega odbora). Pošta se pojavlja kot stičišče oz. vozlišče na lokalnem nivoju, z namenom vzpostavitve mreže lokalizacije gospodarstva na lokalnem nivoju. To bo uspelo s t. i. spletno tržnico, ki bo povezovala ponudbo in povpraševanje na lokalnem nivoju. Pripadniki Ubuntu skupnosti bomo imeli tu prednost, saj bomo vedeli po katerih izdelkih in storitvah je največ povpraševanja. • Martin Butina predstavi model in delovanje „vertikalne farme“, ter „IKEA hiše“

Zvonko Belič predstavi idejno zasnovo sonaravnega bivanja centra v Gradišču, kjer bi lahko črpali določene ideje za Ubuntu skupnost Primer: centra » Naše življenje - EKO življenje « • Rezidenčni center predstavlja okolju prijazno trajnostno obliko sonaravnega bivanja z vsemi elementi modernih rešitev • Postavitev centra kjer lahko obiskovalci v naravi pregledujejo primere dobre prakse sonaravnega bivanja kot vzor in doživetje lastne možnosti vpliva na okolje. Vračanje nazaj k naravi se zdi edina pot nove dobe ki je sprejemljiva v smislu trajnostnega povezovanja bogastva naravne in kulturne dediščine z novimi tehnologijami. • Predvidene uporabljene rešitve • Permakulturno načrtovanje • Naravni gradbeni materiali – Vse nove objekte bomo v največji možni meri gradili z naravnimi gradbenimi materiali: les, kamen, slama, ilovica, pesek, žaganje… Ker tovrstne prakse v Sloveniji primanjkuje, bomo del objektov gradili tudi v obliki delavnic. Tudi kasneje želimo obiskovalcem približati naravne načine gradnje in jim ponuditi bivanje v takšnih zdravih objektih. • Zelene strehe – Prizadevamo si, da z razširitvijo dejavnosti na kmetiji čim manj vplivamo na izgled posestva v redkeje poseljenem vaškem okolju. To bomo dosegli tudi z zelenimi strehami, ki poleg estetskega videza tudi ugodno vplivajo na klimo objekta in okolice. • Zimski vrtovi – Ker želimo gostom ponuditi čim več domače hrane, bomo vrtove umestili na večino površin, ki so v preteklosti že bile obdelovane. Dodaten pridelek in dobrodošlo svežino bodo predvsem v hladnejših mesecih prispevali zimski vrtovi.

• Rastlinska čistilna naprava in gospodarjenje z vodo – Gostom bomo ponudili tudi kompostna stranišča in druge načine zmanjšanja porabe vode. Spoštljivo in ekonomično ravnanje z vodo bo zaokrožala rastlinska čistilna naprava. Izhodno vodo bomo lahko uporabljali za namakanje in drugo uporabo. • Plavalni ribnik – Narava pozna mnoge načine prečiščevanja vode, ki jih namesto strupenega klora lahko uporabimo tudi v bazenih. V tujini je že pogostejša praksa, da naravno vodo plavalnih površin čistijo skupine rastlin. Del površin je lahko namenjen tudi vzgoji vodnih rastlin za prehrano. • Sončna elektrarna Glavni elementi posestva: 1. Sončna fotovoltaična elektrarna, zimski vrt 2. Hobit hiša 3. Skupni večnamenski objekti 4. Vodnjak 5. Zavetje za domače živali 6. Plavalni ribnik 7. Bio čistilna naprava 8. Slamnate hišice 9. Gozdne hišice na drevesih

KAKO NAPREJ Porazdelitev nalog 3 skupine: • Odločitev v kakšni obliki bo skupnost na začetku delovala in katera oblika je za njo v prihodnosti najbolj primerna (zavod, kooperacija, društvo, …): pregled različnih statutov, koraki za zagon pravne oblike skupnosti (članstvo, članarina, …) • Pregled možnosti financiranja: prednosti v okviru Uhub-a pri Pošti, slovenski (FIHO) in evropski razpisi, donatorji, meceni, … možnosti socialnega vključevanja ranljivih skupin (v juniju 2017 razpis za delovno aktivacijo na MDDSZ) • Prvi korak: določiti cca 7 izdelkov / storitev (usposabljanja, izobraževanja s področja samooskrbe: ekološka pridelava, . . . ), ki so družbeno potrebni in katere bo skupnost lahko razvila ter si preko Uhub-a začela zagotavljati finančna sredstva pomembna za nadaljnji razvoj skupnosti, implementacija Srčne kuhinje (paketi z zelenjavo in receptom), model vertikalne farme, …

Odprta vprašanja: • Lokacija skupnosti • Katere aktivnosti razvijati: izdelke, storitve, . . razvoj „trademark“-a • Promocija in oglaševanje • Ubuntu skupnost bi vključevala: • kmetijo vključno z nekmetijskimi dejavnostmi, • kmečki turizem z nastanitvijo, • čajnica in integrirane oblike zaposlovanja (tukaj bi šlo za socializacijo in usposabljanje težje zaposljivih, učna baza izobraževanja in usposabljanja za deficitarni poklic, ki se zaključijo s certifikacijo: MDDSZ in MŠŠ, integracija nezaposljivih Varstveno delovnih centrov, …), • izobraževalni programi, • Izdelava in trženje vertikalnih farm, ikea hišice, … • svet in ljudje: pogovorne teme (ogled filmov, . . ) v skladu z vrednotami Ubuntu skupnosti, namenjene osveščanju članov ter širše javnosti : člani pripravijo teme • showroom: prikaz izdelkov, ki jih delamo/imamo, namenjeno ljudem, šolam, zavodom, agencije za razvoj podeželja, . . povabimo k nam na ogled, da se jim predstavimo in pokažemo naše končne izdelke – lahko naredimo kakšen dogodek 1 x letno

Svet Ubuntu skupnosti / večnamenski objekt za SVET IN LJUDJE Kmetija z nekmetijskimi dejavnostmi Vertikalne farme Podeželski dom ali kmečki turizem z nastanitvijo IKEA hišice Čajnica in integrirane oblike poslovanja Zeleni program, bio vrt, Srčna kuhinja SHOWROOM Izobraževalni programi Dejavnosti za zdravje in boljše počutje