TRBOVLJE mesto duhov 3 DEL ZASAVSKE DRAME Slovenska

TRBOVLJE - mesto duhov 3. DEL ZASAVSKE DRAME Slovenska država je, to je sedaj že povsem jasno, pokleknila pred francoskim gospodarskim lobijem! Bomo pokleknili tudi ljudje? 18. januar 2007

Spoštovani, vsakodnevno onesnaževanje, nov slikovni material, popolna ignoranca nadzornih organov ter oblasti, ki se kaže v neukrepanju zoper onesnaževalca, v molku na postavljena vprašanja in zahteve Eko kroga, v žaljivih trditvah nekaterih vpletenih … so povod za pripravo tretje predstavitve zasavske agonije. Kot (verjetno) že veste je celo predsednik države dr. Janez Drnovšek zaprosil predsednika vlade Janeza Janšo za poglobljeno in celovito proučitev problema onesnaževanja Zasavja s strani Lafarge Cementarne Trbovlje. Okoljski minister Janez Podobnik je Drnovšku že odpisal; v stilu delamo, imamo delavno skupino. . . (med tem pa poteka neomejeno onesnaževanje!). O zasavskem problemu tako teče beseda na samem vrhu državne oblastne hierarhije. Pa vendar nas ta tretja predstavitev jasno opozarja na uničujočo, a povsem očitno navezo francoskega kapitala in slovenskih oblasti. Vzemite si čas in se pozorno sprehodite skoznjo. S spoštovanjem! aktivisti Eko kroga

14. 12. 2006: Posnetek vaščana Ravenske vasi, narejen z mobilnim telefonom, potem ko je moral zaradi nevzdržnih razmer zbežati od doma. Mejne vrednosti za onesnaženje so bile v Ravenski vasi prekoračene tudi za deset krat oziroma za 1. 000 %! Lafarge Cement Zagorje Ravenska vas Sredi dneva, sredi Slovenije. . . francoska nesnaga!

PAZITE ZDAJ! Izpad filtra, katerega posledice v Ravenski vasi prikazuje prejšnja slika, se je zgodil nekaj po 13. uri (posnetek je bil narejen okrog 14. ure). Ta dan je bila v Lafarge Cementu do 15. ure v kontroli inšpektorica za okolje, ki ni opazila nič nenavadnega (!). Po zagotovilu glavne republiške inšpektorice za okolje Bojane Pohar tudi meritve na dimniku Lafarge Cementa niso pokazale nič nenavadnega. TOREJ: Zgodil se je izpad filtra in onesnaženje, ki se ga je dobro videlo, vohalo … kilometre daleč, vendar odgovorni niso opazili ničesar, zato tudi ukrepali niso! OMOGOČENO JE NADALJNJE ONESNAŽEVANJE! Nazoren primer, kako umazano lahko država pljune v obraz svojim državljanom. Vemo pa tudi, kako zna biti država stroga mati. Poskušajte npr. na svojem dvorišču malomarno zažgati zgolj eno avtomobilsko gumo. Nato poskušajte to ponoviti okrog tisoč krat na leto (kolikor je približno izpadov filtrov Lafarge Cementa). Ne bo vam uspelo! Že kmalu po prijavi soseda vam bo okoljska inšpekcija trdo stopila za vrat - kljub primerjalno zanemarljivim emisijam. Na onesnaževanje Lafarge Cementa opozarjamo že od leta 2004!

NEČASTNO SLOVO 18. 12. 2006 je Franci Blaznek odstopil z mesta predsednika uprave Lafarge Cementa. Še ta zadnja poteza je bila narejena v znanem Lafargevem stilu: zavajujoče in nedostojno! Kot glavni razlog za odstop so bile navedene žalitve in grožnje - ne pa poslovne spletke, o katerih že ptički čivkajo. Brez skrbi, Eko krog ni nikdar nobenega žalil ali mu grozil! Tudi plakat neznanega avtorja, ki primerja manipulacije Lafarge Cementa z manipulacijami Adolfa Hitlerja in ki smo ga aktivisti Eko kroga pošiljali po e -pošti, ni nobena žalitev. Njegovo sporočilo v resnici žalosti, ne pa žali. Očitke o neokusnosti plakata, nekaj smo jih slišali ter celo prebrali v časopisih, mirno zavračamo z dejstvom, da je že en izpad filtra v Lafarge Cementu veliko bolj neokusen; to nazorno kaže tudi ta predstavitev. Z veliko obsežnejšimi in tragičnejšimi posledicami! Pa vendar o tej neokusnosti - o, beda! - v časopisih nismo prebrali še nič. Kakorkoli, Lafarge Cement ima novo vodstvo, problem pa ostaja isti.

NOVO VODSTVO - STARA PRAKSA! Izpad filtra v Lafarge Cementu. . . Lafarge Cement Ravenska vas Zagorje Trbovlje Sredi dneva, sredi Slovenije. . . francoska nesnaga!

… spreminja Trbovlje v. . . Lafarge Cement Ravenska vas Trbovlje Sredi dneva, sredi Slovenije. . . francoska nesnaga!

… mesto duhov. Lafarge Cement Ravenska vas Trbovlje Sredi dneva, sredi Slovenije. . . francoska nesnaga!

NOVO LETO - STARA PRAKSA! Pa tako lep sončen dan je bil. . . Lafarge Cement Ravenska vas Trbovlje Sredi dneva, sredi Slovenije. . . francoska nesnaga!

Zaradi bleščanja sonca sta ta in naslednja slika narejeni s stojišča nekoliko zahodneje, kjer je stala naša rezervna fotografinja (datum je isti kot pri prejšnji sliki, 3. 1. 2007). Lafarge Cement Ravenska vas Trbovlje Sredi dneva, sredi Slovenije. . . francoska nesnaga!

Ob takih slikah se velja spomniti na javni izgovor Lafarge Cementa: “Onesnaženja se niso dogajala neposredno z naše strani. Vremenski pogoji so bili zaradi inverzije takšni, da je dim stal nad dimnikom, veter pa ga je zabijal v samo dolino. ”. (vir: Zasavc, 10. 8. 2006) Lafarge Cement Trbovlje Krivec je torej vreme oziroma narava. Naj samo še povedo, kako ga, oziroma jo, bomo kaznovali in spremenili! Sredi dneva, sredi Slovenije. . . francoska nesnaga!

Včasih se zgodi, da nepredvidljiva narava dima ne zabija v dolino Trbovelj, ampak ga preusmeri tudi proti Hrastniku. A je to rešitev? Lafarge Cement Ravenska vas Trbovlje Sredi dneva, sredi Slovenije. . . francoska nesnaga!

Do sedaj ste gledali Trbovlje in onesnaževanje Lafarge Cementa s severne strani. To pa je pogled z južne strani, ki pokaže tudi sam Lafarge Cement. . . Ravenska vas Trbovlje Lafarge Cement Sredi dneva, sredi Slovenije. . . francoska nesnaga!

… in njegovo nemarno, . . . Trbovlje Ravenska vas Lafarge Cement Sredi dneva, sredi Slovenije. . . francoska nesnaga!

… a poslovno izjemno uspešno početje. Ravenska vas Trbovlje Lafarge Cement Sredi dneva, sredi Slovenije. . . francoska nesnaga!

In kaj na vse to pravi župan Občine Trbovlje in poslanec v Državnem zboru Bogdan Barovič, s katerim smo se na to temo iz oči v oči sestali vsaj dvakrat; npr. februarja 2005 v njegovi občinski pisarni, potem marca 2005 na predavanju in okrogli mizi na Dobovcu … O odstopu direktorja Francija Blazneka: “Zelo razočaran sem nad tem dejanjem, še posebej zaradi razloga. Da se pusti provokaciji nekomu, ki nima pojma sploh, za kaj gre. Da ni zdržal. Odkrito povedano, razočaran sem. ”. O Eko krogu: “Ne vem, kdo je to Eko krog. ”. O Boštjanu Pihlerju, aktivistu Eko kroga: “Ne poznam ga. Sploh ga ne priznavam. Zame ga ni … Zame je uš. ”. (vir: TV Trbovlje, oddaja Tednik, 27. 12. 2006) Morda ima Bogdan Barovič prav in res ne vemo, za kaj gre: vemo za onesnaževanje s strani Lafarge Cementa, vemo za degradacijo okolja in za tragično zdravstveno sliko Zasavja, vemo za prihodke Lafarge Cementa in za davke, ki jih ta plačuje Občini Trbovlje … ne vemo pa npr. kakšno in koliko koristi je morebiti kdo od državnih ali lokalnih oblastnikov dobil v žep, da strahotnim posledicam navkljub podpira umazan posel Lafarge Cementa.

Smo res dojeli obupnost. . . tragičnost situacije? ! Bogdan Barovič je predstavnik državne in vodja lokalne oblasti. Torej demokratično izbran “cvet naroda”. Kako nizko še lahko gre človek. . . družba? Bogdana Baroviča ne bolijo grozljive slike iz prejšnjih dveh predstavitev (Zagorjani in njihova pravica ter Zasavski pekel). Ne bolijo ga veliko preštevilni splavi, komplicirane nosečnosti, mrtvi novorojenčki, rakasta obolenja, bolezni dihal, ožilja, spolovil, prebavil … Ne boli ga zastrupljena krajina in beg možganov iz Zasavja. Dotakne se ga le interes kapitala. Temu ostaja še naprej zvest. ZVESTOBA DO GROBA!

REPUBLIKA LAFARGE Javno objavljena izjava vodstva Lafarge Cementa: Franci Blaznek, bivši predsednik uprave Lafarge Cementa (Dnevnik, 10. 7. 2006): “V Zasavju je problem kvečjemu promet in ne cemenatrna. ” Ustni izjavi predstavnikov države (lahko zapišemo, ker je bilo prisotnih več prič): Jurij Fašing, Agencija RS za okolje, na sestanku 19. 10. 2006: “Imate pač smolo, da živite v tisti dolini. ” Matej Gasperič, Ministrstvo za okolje in prostor, na sestanku 19. 12. 2006: “Nikdar ne boste dokazali, da so strupi, ki jih požirate, ravno iz Lafarge Cementa. ” Pisna obrazložitev Inšpektorata RS za okolje in prostor: Bojana Pohar, glavna republiška inšpektorica (dopis Eko krogu, 9. 8. 2005): “Inšpekcijski postopek se vodi po uradni dolžnosti zaradi javne koristi. Javna korist pa je nad zasebno koristjo … Če vložnik zahteve (Eko krog, op. p. ) meni, da je njegovo življenjsko okolje ogroženo zaradi delovanja te družbe (Lafarge Cement, op. p. ), bo moral najti ustrezno pravno varstvo na ustreznem sodišču, ne pa svoje nestrinjanje izražati v protestnih pismih inšpektoratu za okolje in prostor. ” - Torej, ne ukrepajo zato, ker je početje Lafarge Cementa javni interes, ogroženost okolja (in ljudi) pa zasebni interes!

LAFARGE JE VEČ KOT ZAKON Javnost ne sme izvedeti, v kolikšni meri jo zastruplja Lafarge Cement Po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja so podatki o emisijah javni! Medtem ko imajo npr. Ljubljančani možnost sproti slediti podatkom o emisijah iz dimnika njihove toplarne - ki je, mimo grede, veliko manjši onesnaževalec od Lafarge Cementa -, pa podatki trajnih meritev emisij iz Lafarge Cementa ostajajo poslovna in državna skrivnost. Peter Orisich, predsednik nadzornega sveta Lafarge Cementa, je na tiskovni konferenci 18. 12. 2007 celo dejal, da podatkov trajnih meritev emisij tudi neodvisnemu presojevalcu ne bodo dali. Od letošnjega marca naprej pa naj bi javnost poskušali potolažiti s tem, da bodo enkrat na mesec za nazaj objavljali nekakšna mesečna poročila o emisijah (vir: Delo, 16. 1. 2007). Če te ima država rada, z lahkoto legaliziraš črne gradnje Leta 2005 je Lafarge Cement brez ustreznih dovoljenj zgradil objekte in vso potrebno infrastrukturo za sežig nevarnih odpadkov. Si predstavljate, francoska cementarna, ki že s svojo osnovno dejavnostjo preko vseh meja dolgoročno pohablja slovensko krajino in življenje v njej, namerava v svoji peči sežigati še nevarne odpadke! In to, v praksi še veliko bolj tvegano tehnologijo, uvaja mimo slovenskih zakonov … po francosko! Sledile so prijave in protesti Eko kroga. Vendar, zaman! Sedaj je Lafarge Cementu te črne gradnje uspelo tudi legalizirati (vir: Delo, 16. 1. 2007).

SE SLOVENSKA OBLAST ZAVEDA, DA JE HLAPEC FRANCOSKEMU KAPITALU? ODGOVOR JE V VSAKEM PRIMERU ŽALOSTEN. DA NE BO KDO REKEL, DA NI VEDEL! Spisal, oblikoval in uredil: Boštjan Pihler