TISKARSKI POSTOPKI 1 BARVNI IZVLEKI DENZITOMETRIJA Tadeja Muck

TISKARSKI POSTOPKI 1 BARVNI IZVLEČKI, DENZITOMETRIJA Tadeja Muck e-mail: tadeja. muck@ntf. uni-lj. si govorilne ure: ponedeljek: 12. – 13.

BARVNI IZVLEČKI Večtonsko barvno sliko lahko s tiskom reproduciramo, če je razčlenjena na osnovne barvne komponente - barvni izvlečki. Barvni izvleček je • opis prisotnosti določene barve na digitalnem ali analognem pomnilniku informacij (digitalni medij, kopirna predloga, tiskovna forma). 2

BARVNI IZVLEČKI Teoretični spektri procesnih barv. V praksi > nečiste procesne barve. 3

BARVNI IZVLEČKI Vloga barvnih filtrov > komplementarnost barv! korekcija filtrov 4

BARVNI IZVLEČKI drugi barvni toni izvlečki + rastriranje Mortimer, A. : Colour reproduction in a digital age 5

BARVNI IZVLEČKI ORIGINAL BARVNI ODTIS Trikromatska rastrska (avtotipijska) reprodukcija q reprodukcijo tvorijo rastrske pike C, M, Y, sekundarne barve subtraktivnega mešanja: R, G, B in K ter barva tiskovnega materiala (bela) q barve modulirane z optičnim in subtraktivnim mešanjem bela 6

BARVNI IZVLEČKI Kipphan H. : Handbook of Printed Media 7

BARVNI IZVLEČKI Včasih – konvencionalni način fotomehanična reprokamera http: //de. wikipedia. org Danes – digitalni način elektronski reproskener www. marginalsoftware. com 8

BARVNI IZVLEČKI DIGITALNA TEHNOLOGIJA - skenirna glava skenerja za barvne izvlečke DIGITALNI ZAPIS procesna enota korekcija in kontrola: q q q barve tonskega obsega gradacije ostrine slike velikosti rastra 9

BARVNI IZVLEČKI DIGITALNA TEHNOLOGIJA Kako vključiti in v kakšnem delu ključno črno barvo? Vsota vseh štirih rastrskih tonov na istem mestu odtisa sme biti: q od 250 % (časopisi) q do 350 % (kakovostni tisk) To dosežemo z barvnim (kromatičnim) in sivim (akromatičnim) nadomeščanjem. 10

BARVNI IZVLEČKI DIGITALNA TEHNOLOGIJA Kromatično in akromatično nadomeščanje a – kromatična sestava b – UCR barvno, kromatično nadomeščanje (CMY komponenta sivega ravnovesja je nadomeščena s K. Postopek vpliva le na nevtralna polja reprodukcije. ) c – GCR akromatično, sivo nadomeščanje (K nadomesti sivo komponento vseh barv, ne le tistih na sivi osi. d - UCA akromatična sestava s kromatičnim dodajanjem 11

BARVNI IZVLEČKI 12

DENZITOMETRIJA q Denzitometrija je veda, ki se ukvarja s proučevanjem obnašanja snovi v interakciji s svetlobo. q Optična gostota (D) je lastnost snovi, da absorbira svetlobo. Bolj kot je snov temna, večja je optična gostota. Večji je nanos TB, večja bo D. 13

DENZITOMETRIJA D je logaritmična vrednost - se približamo opisu občutljivosti človeškega očesa. Oko je občutljivejše za svetle bolj kot za temne barve. V temnih tonih oko razlike skoraj ne zazna! 14

DENZITOMETRIJA D; transmisijska / remisijska V prepuščeni svetlobi V odbiti svetlobi

DENZITOMETRIJA Meritve D odtisov C, M, Y izvedemo z uporabo barvnih filtrov > vzorec postane ˝črn˝ oz. ˝siv˝. Namesto izraza D se v praksi uporabljata tudi izraza: q počrnitev (v ČB in reprodukcijski fotografiji) in q obarvanje (v tisku) D (počrnitev) fotografskega materiala – negativa ali pozitiva je sorazmerna s količino izločenega srebra. V tisku je D odvisna od ˝pigmentov˝ v TB – kako absorbirajo, reflektirajo svetlobo. 16

DENZITOMETRIJA OPTIČNA GOSTOTA – v transmisiji izvor svetlobe 100 % D = 1. 0 (D - počrnitev filma) T = 10 % 100 % D = 2. 0 T=1% 100 % D = 3. 0 T = 0. 1 % transmitirana, prepuščena svetloba 17

DENZITOMETRIJA OPTIČNA GOSTOTA – v remisiji TB (Evropa skala) imajo največjo spektralno selektivnost v območju, kjer je linearna zveza med obarvanjem in nabarvanjem: 0. 70 do 1. 20 µm. Povezava med debelino sloja TB (nabarvanjem), faktorjem refleksije - β in D. 18

DENZITOMETRIJA 19

DENZITOMETRIJA Refleksijski gostoti polnih in rastrskih tonov določata vse druge denzitometrične veličine za upravljanje tiska. Najvažnejše so: q q rastrska tonska vrednost A % tiskarska gradacija tiskovni kontrast in navzemanje tiskarskih barv 20

DENZITOMETRIJA RASTRSKA TONSKA VREDNOST – A % (F, RTV) > pokritost površine s TB NAVIDEZNA A > Murray-Daviesova enačba: A (%) =Fg / Fo * 100 A – (F, RTV) (%) Da – optična gostota rastrskega polja Ds – optična gostota polnega polja Ničlanje na bel papir. 21

DENZITOMETRIJA NAVIDEZNA A > obarvanje rastra posledica: q mehaničnega (mehanske deformacije) in q optičnega povečanja rastrskih pik (svetlobna past) 50% 75% Najpogosteje A določamo pri ½ in ¾ tonski vrednosti – največji obseg rastrskih pik, zato je ta raster najbolj občutljiv zlasti za mehanične spremembe. 22

DENZITOMETRIJA NAVIDEZNA A Svetlobna past (npr. če je id. A 40 %, je navidezna 51, 52 %). Svetlobna past tem večja: q bolj, ko papir svetlobo razpršuje in q večja kot je gostota rastra 23

DENZITOMETRIJA NAVIDEZNA A Tiskarska gradacija > gradacijska krivulja. Pomembna, vodena količina v pripravi in tisku. 24

DENZITOMETRIJA NAVIDEZNA A Pomen gradacijske krivulje v tisku 25

DENZITOMETRIJA NAVIDEZNA A Pomen gradacijske krivulje v tisku na plošči na papirju Prirast pike (tonske vrednosti) Povečanje velikosti rastrske pike od digitalnega zapisa, preko plošče na papir imenujemo – dot gain. (posledica pogojev tiska, lastnosti črnila, papirja, njunih medsebojnih interakcij). 26

DENZITOMETRIJA NAVIDEZNA A Pomen gradacijske krivulje v tisku Dot Loss ali ostrenje je obraten pojav > pika se manjša > pogosto kot napaka nepravilne izdelave plošč. Vizualno zaznamo svetlejšo sliko. 27

DENZITOMETRIJA NAVIDEZNA A Pomen gradacijske krivulje v tisku Vpliv oblike in velikosti rastrske pike na krivuljo prirasta tonske vrednosti. 28

DENZITOMETRIJA NAVIDEZNA A Vrednotenje A - pokritosti površine (obarvanja) q vrednotenje D rastrskega polja (npr. 25, 50, 75. . . %), in polnega polja (100 %), ničlanje navadno na površino papirja. Za kontrolo povečanja A se uporablja krivulja tiskarske gradacije. 29

DENZITOMETRIJA GEOMETRIJSKA MEHANIČNA A l. 1956 Yule in Nielson v Murray-Daviesov obrazec uvedeta faktor n (izniči optične učinke, ki so posledica interakcije rastra in podloge (papir) na katerega je natiskan). n n – Yule-Nielsonov korekcijski koeficient An – mehanična A Da – obarvanje rastrskega polja (z odštetim obarvanjem papirja) Ds - obarvanje polnega polja (z odštetim obarvanjem papirja) 30

DENZITOMETRIJA TISKOVNI KONTRAST q cenilka upodabljanja podrobnosti v najtemnejših rastrskih tonih q se je uporabljal za določanje normalnega obarvanja q danes ga določajo le nekateri standardi (SWOP) q uporaben je kot dodatna cenilka kakovosti q določamo po Schirmerju na osnovi meritev polnega in rastrskega polja (A = 75 ali 80%). Kr – relativni tiskovni kontrast (%) Da – obarvanje rastrskega polja (z odštetim obarvanjem papirja) Ds - obarvanje polnega polja (z odštetim obarvanjem papirja) Odvisen je od: q obarvanja in q ostrine rastrskih pik na odtisu 31

DENZITOMETRIJA TISKOVNI KONTRAST Primer: Visok TK ~ 35 % - temni toni (od 70 % do 100 %) se tiskajo odprto in ostro. Nizek TK ~ 10% - prisotno zapiranje rastrskih tonov. K=0 Nepotiskan papir nima nobenega kontrasta. K = 35 % Vrednost kontrasta se povečuje z obarvanjem. K = 43 % Največja vrednost kontrasta dosežena pri normalnem obarvanju. K = 38 % Prebarvanje – A se veča, kontrast je vedno manjši. K=0 Močno prebarvanje – raster postane zaprt, vrednost kontrasta je 0. 32

DENZITOMETRIJA NAVZEMANJE TISKARSKIH BARV Pomembno predvsem pri večbarvnem tisku "mokro na mokro". Obstaja več metod, splošno priznana metoda po Preucilu: Trap - navzemanje [%] D 1+2 - optična gostota dvobarvnega odtisa D 1 - optična gostota prvo tiskane barve D 2 - optična gostota drugo tiskane barve 33

DENZITOMETRIJA ZAMIK BARVITOSTI IN POSIVITEV Določa odstopanje od odtisnjene primarne TB. Meritve opravimo na istem polnem merskem polju skozi vse tri barvne filtre. Obe cenilki se izračunavata po Preucilu. q He - zamik barvitosti [%] q Dh - največje obarvanje q Dm - srednje obarvanje q Dl - najnižje obarvanje q G - posivitev [%]. Zamik barvitosti C barve. Posivitev C barve. 34

DENZITOMETRIJA DENZITOMETER > fotometer, meri del svetlobe ki ne pride do očesa in narekuje D, poznamo transmisijske in refleksijske. refleksijski transmisijski 35

DENZITOMETRIJA Za D M TB uporabimo G filter. Najvišja vrednost D. C odtis absorbira R, reflektira G in B del (C). Z B filtrom merimo Y barvo – Uporabi se R filter, ki omogoča prehod le R meritve kažejo da M vsebuje svetlobi – izmerimo debelino C odtisa. tudi del Y barve. 36

DENZITOMETRIJA Merska geometrija je zelo pomembna zlasti pri sijajnih površinah (fotocelica ne sme biti nameščena pod enakim kotom kot izvor svetlobe), zato se uporabi: q 45/0°ali 0/45° 37

DENZITOMETRIJA Polarizacijski filtri omogočajo izključiti vpliv sijaja sveže odtisnjene (mokre) TB. Izmerjena D mokrih odtisov (po 30 do 60 s) je približno izenačena z D suhih odtisov (>60 min), vendar je vedno večja od D, izmerjene z enakim denzitometrom brez polarizacijskega filtra.

DENZITOMETRIJA Statusi in merske geometrije so definirani s standardi. Pri refleksijskih denzitometrih se največ uporabljata: q status T (določen z ANSI standardom, sprejet tudi v ISO) in q status E (določen z DIN standardom 16536 -2, uporablja se v Evropi) Pri merjenju z denzitometri različnih statusov dobimo različne vrednosti D. Pri statusu E so dobljene vrednosti približno enake za vse barve (korekcija B filtra). 39

DENZITOMETRIJA Meritve optične gostote so osnovane na standardih Glede na standard ISO 14981 je priporočeno: q merska geometrija 0°/45° ali 45°/0° q standardizirana svetloba A q spektralna krivulja glede na standard ISO 5 -3, glede na status E q priporočena je uporaba polarizacijskih filtrov q črna podlaga q velikost merjene površine za AM raster 2 – 5 mm 2, za FM vsaj 7 mm 2 q ničlanje na belino papirja Velikost merilne odprtine mora obsegati vsaj 10 – 15 rastrskih (širin) linij. 40

DENZITOMETRIJA Pred uporabo denzitometra moramo opraviti: q umerjanje - z delovnimi etaloni, skladno z navodili proizvajalca q ničlanje - na absolutno motno, belo površino za merjenje absolutne refleksijske optične gostote V praksi se ničlanje denzitometrov opravi na papir, na katerem je odtisnjen barvni vzorec - merjenje relativne refleksijske D. Relativno D dobimo tudi pri merjenju absolutne D barvnega vzorca z odštevanjem absolutne D papirja. Za podlago uporabljamo: q bel papir iz naklade (več pol – popolna opačnost) q pri dvostransko potiskanem papirju pa črn papir ali karton 41

DENZITOMETRIJA OMEJITVE DENZITOMETRIJE q enaka D ne pomeni nujno enakega optičnega vtisa q v kolikor je merjena barva sestavljena iz več kot štirih procesnih barv, merjenje dodatnih barv postane problematično q uporaba denzitometrov je kritična pri kontroli sivega ravnovesja. Za obe barvi je absorbcija v področju B svetlobe (380 do 500 nm) največja. Posledično je izmerjena D pri uporabi B filtra največja - enaka pri obeh vzorcih. 42

DENZITOMETRIJA Naprave za vrednotenje rastra, rastrskih pik – slikovna analiza. 43 http: //www. iharaproducts. com/r 730. htm