TIPOLOKA ANALIZA STANOVANJ IN STANOVANJSKIH STAVB STANOVANJSKE STAVBE

TIPOLOŠKA ANALIZA STANOVANJ IN STANOVANJSKIH STAVB STANOVANJSKE STAVBE A 1 -izbirni Šol. Leto 2009 / 2010 kalčič

OSE, ČEBELE, SRŠENI. . . MRAVLJE…

Še vedno prvi in najbogatejši človek na svetu

ČLOVEK JE V SKRBI ZA SVOJE UMRLE NAJPREJ USTVARIL BIVALIŠČA MRTVIH, DA JIH JE ZAŠČITIL PRED ZVERMI IN DRUGIMI SOVRAŽNIKI ŠELE DALEČ ZATEM, JE PRIČEL RAZMIŠLJATI O BIVALIŠČU ŽIVIH. NAJPREJ O MOBILNIH ZATOČIŠČIH; KER SE ŠE NI USTALIL IN JE ŽIVEL NOMADSKO.

REKONSTRUKCIJA ŠOTORA 12 x 8 m iz UKRAJINE 28. 000 LET PRED NAŠIM ŠTETJEM

YOURT

YURT

NOMADSKI ŠOTOR VROČIH PUŠČAVSKIH PODROČIJ

TIPOLOŠKA ANALIZA • NOVA TIPOLOGIJA PO VEČ KRITERIJIH – 3 NIVOJI: • STANOVANJE • STANOVANJAKA ZGRADBA • STANOVANJSKO OKOLJE • TIPI STANOVANJ PO RAZLIČNIH KRITERIJIH • TIPI STANOVANJSKIH STAVB PO RAZL. KRITERIJIH • TIPI ORGANIZACIJE STANOVANJSKIH STAVB V PROSTORU

TIPOLOŠKA ANALIZA • OPREDELITEV NEKATERIH TIPOV – PROSTOSTOJEČA ENOSTANOVANJSKA HIŠA • PROSTOSTOJEČA ENOSTANOVANJSKA HIŠA RAZNIH OBLIK – DVOJČEK – DVOSTANOVANJSKA HIŠA – VRSTNE HIŠE ALI HIŠE V NIZU • RAZLIČNE OBLIKE VRSTNIH HIŠ – ATRIJSKA HIŠA – ARHETIP – DANES • KAJ JE ATRIJ ( PERISTIL ), INTIMEN ZUN. PROSTOR, ZELENA DNEVNA SOBA – PODALJŠEK DNEVNE SOBE BLOK, STOLPNICA, STOLPIČ, VILA BLOK. . .

DVOJČEK PPROSTOSTOJEČA ENOSTANOVANJSKA HIŠA

ARHETIP ČLOVEKOVEGA BIVALIŠČA

MOBILNA HIŠA MOBI IGLU

Andrea Palladio: Villa Rotonda

Le Corbusier: Vila Savoye v Poissyju pri Parizu

PASTIRSKA KOČA IZ VELIKE PLANINE JE UPORABLJENA KOT SAVNA V BTC – KOPALIŠČE ATLANTIS, LJUBLJANA ? ? ?

Avtohtono ustvarjanje bivališč skoraj brez “potrebnih” materialov

DOMENIG: STEINHAUS V STEINDORFU – Lastna hiša

ARHITEKT: prof. MARIO PEROSSA

DŽAMONJA / KALČIČ: Prostostoječa hiša v Valkaneli, Stancija v Istri, 1999 - 2006

Arh. Nande Korpnik: Hiša Acman

SODOBNA ISTRSKA ARHITEKTURA ? ? ?

BELETIĆ / KALČIĆ: HIŠA “UMIČEVIĆ”- VRSAR, SPOŠTOVANJE AVTOHTONIH NAČEL IN REINTERPRETACIJA

HIŠA TREH DOKTORJEV

BORNEO DOCK HOUSING: WEST 8, MAP Architects, MVRDV

Vrstna hiša ali hiša v nizu

Vrstne hiše v Piranu 1954 Arhitekt: Edo Mihevc

INTERVENCIJSKA HIŠA” Arh. ZDENKO HLAVATY

BORNEO DOCK HOUSING: WEST 8, MAP Architects, MVRDV

VRSTNE HIŠE AMSTERDAM. . .

NIVO 2 NIVO 1 NIVO 4 NIVO 3

PREREZ

TLORISI

TLORISI

PREREZ

IDRA “VRSTNE HIŠE” LJUBLJANA LESBOS

OTOK RHODOS

LINDOS

KEFALONIJA

KRETA

AMSTERDAM. . .

Arhitekt: Leopold Dungl Housing estate in Essling - Vienna

SZYSZKOWITZ / KOWALSKI: VRSTNE VEČSTANOVANJSKE HIŠE VOITSBERG PRI GRADCU

HERZOG – DE MEURON – STEIDLE / DUNAJ / Pilotengasse

Hans Jörg Tschom / TU Graz /

ATRIJSKE HIŠE

ZGODOVINA ATRIJSKE HIŠE

ATRIJSKE HIŠE ?

F. IVANŠEK: Atrijske hiše Perovo Kamnik, 1969

Stolpnica Stolpič Vilablok Vila Blok

STOLPNICA LJUBLJANA SAO PAOLO

SAO PAOLO: penthouse na vrhu stolpnice

STOLPNICE V NEW YORKU na Mannhatnu

Arh. EDO MIHEVC : VILABLOK LUCIJA

KALČIČ / PEROSSA : VILABLOK V BUJAH, 1974

Edo Mihevc : VILABLOK V TRSTU

VILABLOK NOVE POLJANE, V LJUBLJANI

VILABLOK NOVE POLJANE

STANOVANJSKI BLOK

Arh. VIKTOR PUST: KOSEZE, Lj. VIKTOR PUST: TERASNI BLOK V KOSEZAH

Koseški bajer – Naselje Mostec KOMBINACIJE. . .

PRIBLIŽANA SOSESKA KOSEŠKI BAJER

VOLKER GIENCKE: Social Housing, GRAZ

VOLKER GÜNCKE: GRAZ, Spitzweg gasse / STANOVANJSKI BLOK, 1994

ULICA – ulična organizacija stan. zgradb

“MEKSIKA” DVORIŠČNA ZGRADBA: Arh. VLADIMIR ŠUBIC

KARL MARX HOF - DUNAJ

PTIČJA PERSPEKTIVA LJUBLJANE IZ BALONA V. BREZAR, I. KALČIČ : Soseska v Zupančičevi jami

ZUPANČIČEVA JAMA

RAZŠIRJENA ULICA (TRG ? ) – organizacija stan. stavb v prostoru Market Street, San Francisco

ULIČNA MREŽA V SAN FRANCISCU Poševna ulica je Market street

ULICA RAZŠIRJENA ULICA - TRG

HIBRID: Različni programi v isti stavbi STUDIO PASSARELLI: Store, Office and Apartment building, Roma 1962 - 65

RENAUDIE/ HACHETTE: Hibrid, IVRY 1972

VIZIJE V STANOVANJSKI ARHITEKTURI 2009

KAZUYO SEJIMA: STAN. BLOK V OSAKI

FRANK O. GEHRY: GUGGENHEIMOV MUZEJ, BILBAO

Kupola Reichstaga in Brandeburška vrata

Arhitektura in v tem kontekstu tudi stanovanjska arhitektura ne nastaja analogno na papirju ali digitalno na računalniku, tudi ne na drugih medijih. Arhitektura nastaja v naših možganih, znotraj naše kreativne potence, iz spoznanj in izkušenj, ki jih vse življenje zbiramo in shranjujemo v naših možganih, analogno in digitalno !