Razširitev KTT: • še vedno pravi dosežek in napaka, vendar • upoštevamo različne vire napak merjenja. • postavke / opazovalci, • situacije, • metode merjenja, • . . .
“V kolikšni meri lahko izmerjeni dosežek posplošimo na univerzum opazovanj? ” (t. p. ne predpostavlja naključnega vzorčenja enakovrednih meritev)
V okviru TP se sprašujemo: 1. Kaj določen merski postopek šteje za napako? 2. Koliko variance napak izvira iz posameznega vira?
G študija (študija posplošljivosti): Ugotavljanje merskih lastnosti neke metode - ocene deleža variabilnosti posameznih virov. Zajeti moramo čimveč različnih virov variabilnosti.
D študija (odločitvena študija): Na osnovi merjenja z našo metodo sprejmemo neke odločitve. S pomočjo rezultatov G študije lahko vnaprej sklepamo na posplošljivost mer v D študiji.
Samo en naključno izbran ocenjevalec ocenjuje vse subjekte:
Ocenjuje k ocenjevalcev, kąn, vsi ocenjevalci ocenijo vse subjekte: (alternativa Spearman-Brownovemu obrazcu)
Vsak subjekt ima svojega ocenjevalca:
Vsakega subjekta oceni k ocenjevalcev, a vsak ocenjevalec le enega subjekta:
REGRESIJSKI MODEL ZANESLJIVOSTI
“Poznamo dejanski dosežek na meritvi in njeno zanesljivost. Kaj lahko napovemo o: • pravem dosežku in • dosežku na vzporedni meritvi če veljajo običajne regresijske predpostavke? ”
se T T X X T s. T. X X
Indeks zanesljivosti = korelacija med dejanskimi in pravimi vrednostmi: Koeficient zanesljivosti = delež pojasnjene variance pri napovedovanju pravih dosežkov na podlagi dejanskih ali obratno.
Napovedovanje dejanskih dosežkov na osnovi pravih (samo teoretično!): Standardna napaka merjenja: