Tehnologija RFID v knjinici Martina Rozman Salobir Osrednja

Tehnologija RFID v knjižnici Martina Rozman Salobir Osrednja knjižnica Celje

RFID / radio frekvenčna identifikacija Je kombinacija radio frekvenčne tehnologije in tehnologije mikročipov Kako deluje ? • Na gradivo sta z nalepko pritrjena čip in antena. • Na čipu so zapisani podatki o identiteti gradiva. • Čitalnik oddaja radijski signal. • Ko pride čip v doseg signala čitalnika, sporoči zapisane podatke, čitalnik jih prenese v izbrano programsko opremo, ki skrbi za nadaljnjo obdelavo.

Kako deluje ? ODDAJNIK – signal – SPREJEMNIK – obdelava Signali se prenašajo na frekvenci 13, 56 MHz in lahko prehajajo skozi nekovinske materiale. Čitalnik lahko prebere več oddajnikov istočasno. Vidni stik ni potreben.

Uporaba v knjižnici • Nadomešča zaščito z magnetnimi nitkami • Podpira procese upravljanja z gradivom • Izposoja in vračanje • Samopostrežna izposoja • Inventura • Iskanje založenih izvodov gradiva

Komponente sistema RFID • Nalepka s čipom in anteno • Pasivna – elektrika, potrebna za branje, prihaja od čitalnika. • Re-writable – ob vsaki transakciji se spremeni varnostni status. • Predvidena življenjska doba 10 let (100. 000 transakcij); posebne nalepke za gradivo, namenjeno trajnemu hranjenju. • Spominska kapaciteta čipov 256 do 2. 048 bitov. • Pravokotne nalepke za knjižno gradivo, okrogle za CD in DVD. • Čipi morajo ustrezati zahtevam standardov ISO 15693 in ISO 18000 -3.

Komponente sistema RFID • Čitalniki za delovna mesta knjižničarjev: za programiranje nalepk in izposojo na pultu • Vgrajeni v varnostna vrata • zaznajo knjižnične enote, ki niso bile pravilno izposojene – sproži se alarm • Vgrajeni v naprave za samopostrežno izposojo • Prenosni ročni čitalnik: za inventuro in urejanje gradiva

Komponente sistema RFID • Naprave za samopostrežno izposojo • Na voljo so prosto stoječe in namizne izvedbe • Posamezna enota lahko opravlja različne postopke: izposojo, podaljšanje roka izposoje, pregled gradiva, vračanje (nastavitve). • Za vračanje obstaja tudi specializiran knjigomat s priključenim modulom za sortiranje

Sistemi RFID v slovenskih knjižnicah • Bibliotheka • Modul Biblio. Circulation komunicira s sistemom COBISS 2 prek protokola SIP 2. V času poteka transakcije spremlja stanje gradiva – če zazna spremembo, spremeni varnostni status na čipu. • Codeco • Ne potrebuje protokola SIP 2. Njegov modul Input. System je nadzorni program, ki zazna delovni način (KP 1 – izposoja; KP 4 – vračanje) v programski opremi COBISS in temu ustrezno nastavi varnostni status na čipu.

Sistemi RFID v slovenskih knjižnicah • Li. BTM / Datascan • LIB s sistemom COBISS 2 komunicira prek protokola SIP 2. Transakcije izposoje se izvajajo v posebnem vmesniku – enakem ali podobnem kot na knjigomatu. Ker vmesnik ne podpira vseh delovnih postopkov v izposoji, je potrebno te opraviti vzporedno v programskem segmentu COBISS/Izposoja. • 3 M • Na delovnih postajah knjižničarjev ne potrebuje protokola SIP 2. Nastavitev varnostnega statusa regulira vmesnik Staff Workstation. Vmesnik ne zazna sam, kateri delovni način v izposoji je aktiven; potrebno je ročno preklapljanje.

Prednosti sistema RFID • Hitrejše izvajanje postopkov izposoje in vračanja knjižničnega gradiva • Uporaba samopostrežnih naprav je za uporabnika enostavnejša (ni potrebno deaktivirati elektomagnetne zaščite) • Poveča se hitrost izvajanja inventure • Obstajajo rešitve, ki pomagajo pri urejanju gradiva na policah Realna evalvacija še ni bila opravljena!

Težave in omejitve • Kovinski elementi v delovnem okolju RFID naprav motijo delovanje in zmanjšajo učinkovitost odčitavanja. • Nalepke za CD, DVD – manjša učinkovitost branja; manjša zanesljivost zaznavanja pri prehodu skozi varovalna vrata. • Če se dva čipa popolnoma prekrivata, pride do interference. • Metalni elementi v platnicah knjig. • Kompleti.