TEAJ ZA VODJE ENOT VZGOJA OSEBNOSTI GASILCA Avtor

TEČAJ ZA VODJE ENOT VZGOJA OSEBNOSTI GASILCA Avtor: Vladka Bučevec, uč. raz. pouka, VGČ II September 2012 Gradivo dopolnil: Vinko Zobec, VGČ II Januar 2014

VSEBINA PREDMETA 1. 2. 3. 4. 5. 6. Osnove osebnosti Motivacija Skupinsko (timsko delo) Vodenje skupine Konfliktne situacije Retorika Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

OSNOVE OSEBNOSTI Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

OSNOVE OSEBNOSTI Človekova osebnost • Osebnost je relativno trajna celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po njih se posameznik razlikuje od drugih. Predstavljamo si jo kot skupek številnih značilnosti, ki jim pravimo osebnostne lastnosti: spol, starost, inteligentnost, živahnost, marljivost, barva las, kože, oči, način hoje, govora, … Pri vsakem posamezniku so združene v zanj značilen, enkraten in neponovljiv vzorec – v njegovo osebnost. Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

OSNOVE OSEBNOSTI Obdobja osebnostnega razvoja (po Eriskonu) Zaupanje/nezaupanje (0 -1 leto starosti): Otrok oblikuje odnos do okolja, od katerega je povsem odvisen. Samostojnost (avtonomija)/sram, dvom (1 -4): Otrok prične govoriti, hoditi, njegov življenjski prostor se poveča. Iniciativa (odgovornost)/krivda (4 -5): Otrok prične spontano postavljati cilje in jih uresničevati. Delavnost/manjvrednost (6 -11): V ospredje prihaja smisel za produktivno delo, otrok se mora truditi za uspeh. Identiteta/zmedenosti (12 -15): Išče lastni prostor pod soncem. Intimnost/izolacija (zgodnje odraslo obdobje): prehajanje od interesov za sebe k interesom za druge. Ustvarjalnost/stagnacija (srednje odraslo obdobje): Interesi posameznika se razširijo in vodijo k uresničevanju temeljnih osebnostnih potencialov. Integralnost/obup (zrela doba): Življenje prilagojeno realnosti. Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

OSNOVE OSEBNOSTI Samopodoba, samospoštovanje • Samopodoba je skupek pojmovanj, predstav, ki jih imamo o sebi (doživljanje samega sebe). Tesno je povezana s samospoštovanjem (vrednostno oceno sebe). To nam pove, koliko smo zadovoljni s sabo, se ocenjujemo pozitivno ali negativno, kako se sprejemamo, kakšni smo. • Pri tem imajo pomembno vlogo: • lastne izkušnje s samim seboj in okoljem, • odnosi z drugimi ljudmi in njihovo vrednotenje nas. Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

OSNOVE OSEBNOSTI Za človeka s pozitivno samopodobo je značilno, da: • si postavlja visoke, vendar dosegljive cilje, • se bolj konstruktivno spopada s problemi in težavami, • lažje razvija in ohranja zdrave in vzajemno zadovoljive medsebojne odnose, • je bolj avtonomen (neodvisen) in ne potrebuje nenehnega odobravanja drugih, • je pogumnejši pri sprejemanju novih izkušenj in odločitev. Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

OSNOVE OSEBNOSTI Vse osebnostne lastnosti niso enako pomembne. Področja osebnostnih lastnosti: • • Vodja enot temperament značaj sposobnosti telesna zgradba Vzgoja osebnosti gasilca

OSNOVE OSEBNOSTI Temperament • zajema značilne načine vedenja in čustvovanja (silovitost, hladnokrvnost, živahnost…) • dedni vpliv Značaj • zajema vsebino vedenja • obsega zlasti psihične lastnosti, ki so povezane z moralno platjo osebnosti in so bolj rezultat vzgoje in vplivov okolja: poštenost, nesebičnost, hrabrost, vestnost, skromnost, redoljubnost, odkritost • tekom življenja se lahko spreminja – vpliv okolja Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

OSNOVE OSEBNOSTI Telesna konstitucija • • zajema predvsem telesne značilnosti, še posebno značilnosti telesnega videza, drže in posameznih telesnih delov trije tipi glede na konstitucijo ? ? ? Sposobnosti • zajemajo lastnosti, ki bistveno vplivajo na naše dosežke in uspešnost pri reševanju različnih nalog in problemov. Delimo jih na: intelektualne (umske), senzorične (sposobnosti čutil), motorične (telesne). Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

OSNOVE OSEBNOSTI Umska sposobnost Inteligentnost opredelimo kot možnost učinkovitega mišljenja, učenja, reševanja problemov. Največkrat se kaže v iznajdljivosti v novih situacijah, kjer si z naučenim znanjem ne moremo kaj dosti pomagati. Vendar inteligentnost pomaga tudi pri znanju, večja kot je, bolje bomo znali svoje znanje uspešno izkoristiti Vodja enot Ustvarjalnost je miselni proces, rezultat pa so originalni in ustrezni dosežki. Je zmožnost človeka, da izboljša oz. nadgradi obstoječe. Tesno je povezana s predhodnim znanjem in izkušnjami, različnimi osebnostnimi lastnostmi in okoljem Vzgoja osebnosti gasilca

TIPOLOŠKE OSEBNOSTNE ZNAČILNOSTI Po Hipokratu in Galenu imamo štiri tipološke kategorije: • Kolerični tip: silovitost, razburljivost, naglost, aktivnost, prepirljivost, nezadovoljstvo. • Flegmatični tip: neodzivnost, mirnost, hladnokrvnost, počasnost, stabilnost. • Melanholični tip: počasno, a globoko doživljanje, pesimizem, zavrtost, depresivnost. • Sangvinični tip: lahkotnost, živahnost, odzivnost, vedrina, optimizem, podjetnost, spremenljivost. Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

TIPOLOŠKE OSEBNOSTNE ZNAČILNOSTI Jungova tipologija deli ljudi v dve skupini • Ekstravertni tip: družabnost, živahnost, aktivnost, razgibanost, nestalnost, nezanesljivost (usmerjenost k zunanjemu svetu). • Introvertni tip: nedružabnost, samosvojost, nespremenljivost, zanesljivost, togost, vztrajnost, nagnjenost k razmišljanju (usmerjenost k notranjemu doživljanju). Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

TIPOLOŠKE OSEBNOSTNE ZNAČILNOSTI Hans-Jürgen Eysenck loči tri dimenzije osebnosti • introvertnost/ekstravernost: ne/družabnost, impulzivnost, živahnost, aktivnost, razgibanost, čutna izraznost-odgovornost. • čustvena stabilnost/labilnost: mirnost, dobro razpoloženje, obvladanost, hladnokrvnost, samozaupanje, gotovost in osredotočenost; / zaskrbljenost, tesnobnost, napetost, nesproščenost, razdražljivost, občutek krivde • ne/psihoticizem: agresivnost, dominantnost, velike aspiracije, težnja po manipuliranju z drugimi, avanturizem, dogmatizem in moškost Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

MOTIVACIJA Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

MOTIVACIJA Motivacija so vsi procesi spodbujanja in usmerjanja telesnih in duševnih funkcij, da bi dosegli nek cilj. • Naše vedenje je vedno motivirano, po eni strani ga spodbujajo različne silnice (potrebe, nagoni), po drugi pa je usmerjeno k različnim ciljem (vrednote, motivacijski cilji, ideali). Vse navedeno deluje kot motiv. Vsak človek ima potrebe, ki so organske (fiziološke, biološke, telesne) in psihološke (psihične). Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

MOTIVACIJA • Po ameriškem psihologu Abrahamu Maslowu obstaja hierarhija potreb: • • fiziološke potrebe (po kisiku, hrani, vodi, . . . ), potrebe po varnosti, potrebe po ljubezni in naklonjenosti, potrebe po ugledu in spoštovanju. • Vsi motivacijski cilji imajo pozitivno ali negativno vrednost. Med najpomembnejšimi so ideali in vrednote. Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

MOTIVACIJA Razvojna hierarhija vrednot Izpolnitev Dolžnost Uspešnost Užitek (hedonske vrednote) Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

MOTIVACIJA Nezavedna – povezuje se s Zavestna – vključuje zavedanje cilja, možnih načinov uresničitve ciljev, povezana je s samo dejavnostjo in svobodo psihoanalizo in trdi, da je zavest v službi nezavednega in da so vzroki naših dejanj nezavedni, cilji so nezavedni (ne vemo, kaj hočemo doseči) Motivacija Notranja - prirojeno in naravno nagnjenje za razvoj naših notranjih sposobnosti prek učenja, zanj ni potrebna zunanja spodbuda. Notranje motivacijske spodbude so: radovednost, interesi, vzburjenje, zanos, pozitivna samopodoba) Vodja enot Zunanja - pogosto ni trajna. Zanjo so značilne zunanje spodbude ki izhajajo iz okolja, uporablja jih nekdo od zunaj (sošolci, starši, vrstniki, delodajalec), da bi sprožil motivacijski proces. Zunanje motiviran človek deluje zaradi zunanjih posledic: pohvale, graje, nagrade, kazni, preverjanja. Vzgoja osebnosti gasilca

MOTIVACIJA Zunanja in notranja motivacija se lahko prepletata. Storilnostna motivacija: pričakovanje zadovoljstva v obvladovanju težkih, zahtevnih nalog. Aspiracija: težnja, hotenje, stremljenje k določenemu cilju. Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

MOTIVACIJA Prebujenje otroka v sebi, ko za nas še ni bilo nič nemogoče Poštenje do sebe in drugih Lastno odločitev in vztrajnost pri aktivnosti Samozavest Kaj potrebujemo, da smo motivirani? Vizijo in vpogled k poti do cilja Osebni pogum Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

SKUPINSKO DELO Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

SKUPINSKO DELO Nastanek skupine • Skupino opredelimo kot dva ali več posameznikov, ki se formirajo zaradi takih ali drugačnih nalog. • Skupinsko delo prinese skozi sodelovalne učinke dobre rezultate v krajšem času, z manj stresnimi situacijami. Skupine so lahko: • formalne (razred, družina; predpisana pravila) • neformalne Timsko delo je skupinsko delo samostojnih članov. Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

SKUPINSKO DELO RAZVOJNE FAZE TIMSKEGA DELA Sinergično delujoč tim Homogenost skupine Sprotno ocenjevanje rezultatov Koordinacija osebnostnih lastnosti Poverjanje pristojnosti Koordiniranje Formiranje Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

SKUPINSKO DELO Sedem pasti pri oblikovanju tima Šefovanje: Timsko delo običajno poteka v zaprtih, hierarhično urejenih skupinah. Iskanje najšibkejšega člena: Prepletanje sposobnosti vseh članov. Šibka socialna inteligenca voditelja: Vsak vodja nima ustreznih komunikacijskih ali človeških lastnosti za motiviranje in uspešno koordiniranje aktivnosti članov tima. Želja ali nuja biti sam za vse: Uspešno delo timov temelji na uspešnem poverjanju nalog in na visoki stopnji zavesti članov tima (samokontroli). Preskakovanje stopnic: Vodje timov se morajo zavedati procesa homogenizacije in poti proti sinergiji. Za vse to je potreben čas. Pomanjkanje vizije: Vodja mora, v sodelovanju s člani tima, kreirati jasen pogled naprej - vizijo razvoja in delovanja tima. Odpor do učenja: Vsa znanja niso prisotna pri članih tima, pogosto pa tudi ne pri vodji. Zato pameten vodja izobražuje sebe in svoje ljudi. Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

SKUPINSKO DELO Prednosti timskega načina dela • Motivacija: z delovanjem v timu se zadovoljujejo osebne in skupne potrebe. • Skupna kohezija: posamezniki se med seboj tesno povežejo, tim redko zapustijo. • Sinergija: enako število ljudi je v timu učinkovitejše, kot če delujejo kot posamezniki. • Skupna kreativnost: z delovanjem v timu se posamezniki z različnim znanjem med seboj dopolnjujejo, ustvarjajo novo skupno znanje. • Zadovoljstvo: z rezultati so zadovoljni vsi udeleženci. Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

SKUPINSKO DELO NIVOJI DELOVANJA SKUPINE Storilnostni vidik delovanja skupine opredelimo z oblikovanjem problema, z natančno določitvijo programa delovanja skupine, z ustreznimi in jasnimi strokovnimi informacijami, s strategijo odstranjevanja ovir pri reševanju problema in s posredovanjem povratne informacije o opravljenem delu Vodja enot Dejavnosti, povezane s socialno -čustvenim delovanjem skupine pa so: podpora članom skupine, razvijanje sodelovalnih medsebojnih odnosov, dajanje možnosti vsem da so aktivni in reševanje nesoglasij v skupini Vzgoja osebnosti gasilca

SKUPINSKO DELO Pogoji za delovanje skupine Empatija je sposobnost posameznika, da razume položaj druge osebe, njena stališča, čustva, vedenje. Če vodja s svojim zgledom spodbuja tako vedenje, se bo to pojavilo pri vseh članih skupine Enakopravnost v skupini je pogoj za uspešno skupinsko diskusijo in za odločitve. Tudi vodja se mora enakopravno vključiti v delovanje skupine, saj stališče enakopravnosti spodbuja enako vedenje tudi pri ostalih članih skupine Premagovanje stališča rigidnosti je nujno za uspešnost skupine. Rigidnost se kaže v: ocenjevanju, reguliranju socialno-čustvenih odnosov, izstopanju manjšine ali posameznikov, nesposobnosti uvidenja podobnosti, črno-belem gledanju Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

Primer empatije Monika je stevardesa in pravi, da ji redna meditacija pomaga pri delu s prenapetimi potniki. "Delo v letalu je stresno. Potnikom se mudi, vendar pogosto prihaja do zamud. Napeti so zaradi zahtev hitrega življenja. Tudi bolj nesramni so. V letalu, polnem ljudi, se ta napetost zelo nazorno občuti. Stevardese jim skušamo pomagati, da se sprostijo in umirijo. Spominjam se, da smo v prvem razredu letala nekoč imeli zelo razburjenega potnika. Vpil je na mojo sodelavko in malo je manjkalo, da ni vanjo začel metati tudi hrane. Zato sem se vmešala. Stopila sem k njemu in rekla: 'Videti ste zelo jezni. Kaj se dogaja? ' Odprto sem mu prisluhnila in pokazala razumevanje za njegove težave. Dolgo časa sem ga samo poslušala. Videlo se je, da se je počasi umirjal. Na koncu mi je povedal, da ga spominjam na njegovo hči. Takrat sem vedela, da sem ga umirila. Sedel je na svoje mesto in se pripel, na kar smo pristali. Na letališču nas je pričakala policija, vendar se jim ni bilo treba vmešavati. Po pristanku me je gospod poiskal in se mi zahvalil, češ da sem bila prva, ki mu je po dolgem času zares prisluhnila. " Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

VODENJE SKUPINE Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

VODENJE SKUPINE » Dober vodja je nekdo, ki vodi čredo, da ta niti ne opazi, da je vodena. « (Nelson Mandela) Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

VODENJE SKUPINE Najenostavnejša delitev v skupini je na vodjo in ostale člane. Vloga vodje je usklajevanje vedenja članov skupine, povezovanje novih idej, stališč, mnenj. Stili vodenja • Direktivni zahteva od vodje, da oblikuje specifična navodila in izrazito nadzoruje izvajanje nalog. • Inštruktorski – vodja vodi in nadzira izvajanje nalog, razloži odločitve, prosi za predloge in spodbuja napredek. • Podporni daje vodji možnost spodbujanja in nudenja pomoči podrejenih do uresničevanja nalog. • Delegatski prelaga polno odgovornost za odločitve in reševanje problemov na podrejene. Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

KONFLIKTNE SITUACIJE Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

KONFLIKTNE SITUACIJE Čustva – duševni proces doživljanja odnosov do pojavov, predmetov ali oseb. Čustva je najlaže razdeliti na pozitivna (ugodje, veselje, ljubezen, . . . ) in negativna (gnus, strah, žalost, jeza, . . . ). Značilna je bipolarnost čustev, saj za vsako najdemo tudi nasprotno čustvo (npr. : sovraštvo – ljubezen, nekateri avtorji pa menijo, da je nasprotno čustvo ljubezni – strah, jeza). Čustva so enostavna - primarna, ki se v razvoju čustev pojavijo prej (del naj bi bil vrojen) in kompleksna ali sestavljena, ki se v čustvenem razvoju izoblikujejo iz enostavnih. Glede na jakost, trajnost in globino, lahko čustva razdelimo na afekte (bes) in razpoloženja. Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

KONFLIKTNE SITUACIJE Čustvena zrelost • Nemoten čustveni razvoj je pomemben za normalni duševni in osebnostni razvoj posameznika. Ob normalnem čustvenem razvoju se oblikuje čustveno zrela osebnost, za katero je značilna: • ustreznost čustvenih odzivov glede na situacijo, • razvitost in primerna kontrola čustvenih izrazov, • pestrost in kompleksnost čustev. Razvoj čustev • dedna zasnova • vpliv okolice Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

KONFLIKTNE SITUACIJE Medsebojni odnosi Agresivnost je po teorijah psihologije dedno pogojena. Je ena najpogostejših in prvotnih reakcij na oviranje pri doseganju zastavljenih ciljev. Fizična in besedna agresivnost. Vodja enot Altruizem je nesebična pomoč drugim osebam, vedenje je namerno in dajalec ne pričakuje nagrade. Po nekaterih teorijah je tudi altruizem dedno pogojen in pogostejši med sorodniki kot med tujci. Še bolj pa je pomembno socialno učenje, zlasti učenje s posnemanjem modelov. Eden od najmočnejših pogojev altruističnega vedenja je empatija ali vživljanje v duševno stanje drugega človeka. Kadar posameznik, ki opazuje drugega človeka v stiski, doživlja podobno stanje, začuti potrebo, da mu pomaga. Vzgoja osebnosti gasilca

KONFLIKTNE SITUACIJE Frustracije, krize, konflikti Frustracija se pojavi takrat, ko pride v motivacijskem delu do ovire in začasno ali dokončno prepreči dosego cilja. Frustracije delimo na zunanje (npr. zapornice, ki nam preprečijo, da pravočasno pridemo v službo) in notranje (npr. trema pred nastopi). Kriza pomeni relativno hudo duševno ali osebnostno obremenitev (stisko), ki je navadno trajnejša in prizadene naše običajno duševno ravnovesje. Konflikt je v širšem pomenu srečanje neusklajenih dejavnikov, lahko rečemo tudi soočenje različnosti ali neharmonija. Hkrati pa je to stanje, ki sili v odzivanje in terja spremembe. Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

KONFLIKTNE SITUACIJE Stališča, prepričanja, predsodki • Stališča so nagnjenja, posameznikov, da pozitivno ali negativno odgovarjajo na neko socialno dogajanje, ljudi in razmere. Oblikujemo se zlasti v odnosu do ljudi, dogodkov in pojavov, ki se zdijo pomembni. • Stališčem so podobna prepričanja (ki jih ravno tako lahko spreminjamo). • Posebna stališča so predsodki, ki so nekakšne vnaprejšnje sodbe brez primernih argumentov. Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

KONFLIKTNE SITUACIJE Vrednote so stvari, pojmi, ki jih človek zelo visoko ceni in si k njim prizadeva. Ljudje imamo različne vrednote, ki se spreminjajo z razvojem in prioritetami v dobi odraslosti. Vrednote: mir na svetu, družinska varnost, svoboda, sreča, samospoštovanje, modrost, udobno življenje, enakost, zvesto prijateljstvo, narodna zavest, notranja harmonija, zrela ljubezen, družbena priznanost, veselje, razburljivo življenje … Dve skupini vrednot: • Dionizične vrednote (hedonske, potenčne). • Apolonske (moralne, izpolnitvene). Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

KONFLIKTNE SITUACIJE Stresi in krize Pojavom, ki telesno ali duševno obremenjujejo našo osebnost, pravimo stresorji, njihove posledice pa označujemo z izrazom stres. • Poznamo več vrst stresov: pozitivni, negativni, prehodni in trajni stres. Kriza pomeni relativno hudo duševno ali osebnostno obremenitev (stisko), ki je navadno trajnejša in prizadene naše običajno duševno ravnovesje. Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

KONFLIKTNE SITUACIJE Premagovanje frustracij, konfliktov, stresov in kriz: • Med konstruktivnimi načini soočanja z ovirami je predvsem povečana aktivnost, ki lahko privede do neposredne odstranitve ali premostitve ovire. • Frustracije, konflikti in stresi pogosto sprožijo tudi nezavedno delovanje duševnosti. Značilen primer odzivov na duševne obremenitve, ki so pod vplivom nezavednega delovanja, so obrambni mehanizmi. Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

KONFLIKTNE SITUACIJE Razreševanje konfliktov Za razreševanje je pogosto potrebno več truda, časa in energije, pa tudi dobra mera ustvarjalnosti, da se domislimo novih rešitev. V sodelovanju se pogosto rodijo rešitve, ki se jih sicer sami ne bi domislili. Bistveno je, da verjamemo, da je mogoče konflikt rešiti in da to zares hočemo. Za razreševanje si moramo vzeti dovolj časa. Vzdrževati moramo ustvarjalno sodelovanje. Konflikti, ki niso uspešno razrešeni zaradi izogibanja ali zaradi neuspešnih poskusov razreševanja, se bodo pogosto ponavljali ter postali vir frustracije. Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

KONFLIKTNE SITUACIJE Načela reševanja konflikta: • Definirajte konflikt kot cilj, ne kot potrebo za reševanje • Ko odkrijete konflikt, poiščite rešitev, ki bo pomenila spremembo za vse strani • Svojo pozornost usmerite na vzrok konflikta in ne na osebne zadeve ali podrobnosti • Gradite zaupanje s sprejemanjem in dajanjem ustreznih informacij • Med komuniciranjem izražajte naklonjenost, vživite se v sogovornika, ga poslušajte in upoštevajte njegove predloge. Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

KONFLIKTNE SITUACIJE Metode reševanja konflikta: • Metode pomirjanja, ki naj bi nastalo situacijo omilile. To so razni nasveti, pozivi, posredovanja, kompromisi in včasih že blažje grožnje in opomini ter obljube. • Metode sodelovanja, h katerim sodijo sestanki, pogovori, izmenjava mnenj, pogajanja, primeri iz prakse, igranje vlog in drugo. • Metode preoblikovanja, ki delno ali v celoti spremenijo obstoječe stanje kot je na primer delitev ali preoblikovanje skupine, uveljavljanje novih delovnih postopkov in načinov odločanja, arbitraža, zamenjava članov, spremembe z vrha navzdol in podobno. Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

RETORIKA Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

RETORIKA Retorika ali govorništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike … Govori: • spontan (brez priprave) • improviziran (oporne točke) • temeljito izdelan • prebran Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

RETORIKA • Pred javnim nastopom: prvi kontakti z ljudmi in prostorom. • Uvodni nagovor: pridobitev pozornosti poslušalcev. • Intonacija in hitrost govorjenja • Drža telesa • Mašila, humor • Mimika obraza • Očesni kontakt • Distanca Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

RETORIKA • Priprava govora: zabeležke, časovno načrtovanje. • Izgovorjava: Ne uporabljajte tujk, ki jih ne razumete. V domačem okolju ne uporabljajte tujega jezika, če že, besedilo pojasnite in se na bahajte s svojim znanjem. • Javni nastopi: primerna oblačila, upoštevanje bontona na javnih mestih (PS!). Izogibajte se alkoholu kot “izganjalcu treme”. • Ne le govorjenje, tudi poslušanje je umetnost. • Nagovor in zahvala: pozdravljanje – protokol – Pravila službe, zahvala govorniku. • Sprejemanje nagrade: nagrada je poklon (bonton), zahvala za nagrado. Če je ne želiš prejeti, ne žali. Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca

VIRI • • • Dr. Anton Trstenjak, 1974, ORIS SODOBNE PSIHOLOGIJE I. TEORETIČNA PSIHOLOGIJA Maribor, Založba Obzorja Dr. Anton Trstenjak, 1974, ORIS SODOBNE PSIHOLOGIJE II. UPORABNA PSIHOLOGIJA Maribor, Založba Obzorja Janek Musek, 1997, ZNANSTVENA PODOBA OSEBNOSTI, Ljubljana, EDUCY Janek Musek, Vid Pečjak, 2001, PSIHOLOGIJA, Ljubljana, EDUCY Anita Woolfolk (prevod iz angleščine Mateja Hudoklin), 2002, PEDAGOŠKA PSIHOLOGIJA, Ljubljana, EDUCY Silke Schneider-Flaig, 2010, VELIKI NOVI BONTON, Ljubljana, Mladinska knjiga www. fsd. unilj. si/. . . /ODZIVANJE+NA+DUŠEVNE+KRIZE+%5 BZdružljivostni+n ačin%5 D. pdf www. dijaski. net/get/psi_ref_ustvarjalnost_02__predstavitev. pdf www. portalznanja. com/. . . /Resevanje_konfliktov-23163 -11646. aspx www. aktiv. si/. . . /5_korakov_za_resevanje_konfliktov_na_delu www. englistika. info/podatki/2_letnik/psihologija_za_ucitelje. pdf Vodja enot Vzgoja osebnosti gasilca