Tamba qos moxmareba aragadamdeb daavadeba Ta riskfaqtorebis kvleva
Tamba qos moxmareba: aragadamdeb daavadeba. Ta riskfaqtorebis kvleva saqar. Tvelo, 2006 -2007 ww. lela sturua
saqar. Tvelos Sromis, janmr. Telobisa da socialuri dacvis saministrosa da janmr. Telobis msoflio organizaciis evropis regionul ofiss Soris orwliani (2006 -2007) Tanam. Sromlobis Se. Tanxmeba preventabelur aragadamdeb daavadeba. Ta tvir. Tis Semcireba
2005 wels msoflio. Si sikvdilis Sem. Txveva. Ta 70% gamowveulia aragadamdebi daavadebebi. T; CVD – 30%, kibo – 13%, sxva qronikuli daavadebebi – 9%
2005 wels saqar. Tvelo. Si sikvdilis Sem. Txveva. Ta 93. 5% gamowveulia aragadamdebi daavadebebi. T; CVD – 74. 4%, kibo – 13%, sxva qronikuli daavadebebi – 8%
10 Ziri. Tadi risk-faqtoris wili saer. To sikvdiloba. Si, saqar. Tvelo, 2002 European health report 2005: Public health action for healthier children and populations
aragadamdeb daavadeba. Ta risk-faqtorebis kvleva mizani q aragadamdeb daavadeba. Ta epidzedamxedvelobis sistemis Seqmna saqar. Tvelo. Si q aragadamdebi daavadebebisa da ma. Ti risk-faqtorebis gavrcelebis Sesaxeb epidemiologiuri informaciis mopoveba q sxvadasxva qveynebsa da sademonstracio areeb. Si statistikur monacem. Ta saer. Ta. Soriso Sedarebebis uzrunvelyofa
aragadamdeb daavadeba. Ta risk-faqtorebis kvleva amocanebi q gamokvleul. Ta Sesaxeb detaluri informaciis Sekreba q aragadamdeb daavadeba. Ta qcevi. Ti risk-faqtorebis (Tambaqo, fizikuri aqtivoba, kveba, alkoholi) da biologiuri risk-faqtorebis (hipertenzia, hiperqolesterolemia, hiperglikemia, Warbi wona da simsuqne) gavrcelebis Sefaseba
aragadamdeb daavadeba. Ta risk-faqtorebis kvleva amocanebi q mopovebuli informaciis gamoyeneba aragadamdeb daavadeba. Ta prevenciisa da kontrolis potencialis ga. Zlierebis mizni. T, sa. Wiroeba. Ta gansaz. Rvrisa da Semdgomi intervenciebis dagegmisa. Tvis q aragadamdeb daavadeba. Ta mkvlevari jgufebis formireba, romel. Tac See. Zleba. T sxva regionebsa da m. Tlianad qveynis mas. Stabi. T kvleva. Ta organizeba
kvlevis instrumentebi q Tambaqos mowevis Sefasebis instrumenti (ki. Txvari) q kvebi. Ti Cvevebis Sefasebis instrumenti (ki. Txvari) q fizikuri aqtivobis Sefasebis instrumenti (ki. Txvari) q alkoholis moxmarebis Sefasebis instrumenti (ki. Txvari) q an. Tropometria (gazomva) q arteriuli wnevis monacemebi (gazomva da ki. Txvari) q qolesterolisa da glukozis skriningi (gazomva da ki. Txvari)
aragadamdeb daavadeba. Ta risk-faqtorebis kvleva q kvlevis are q. Tbilisis didube-Cu. Rure. Tis raioni q gamosakvlevi kontingenti q. Tbilisis didube-Cu. Rure. Tis raionis 25 -65 w. w. orive sqesis populacia gamokvleulia 342 klasteri, 2472 piri q kvlevaze gamoxmaureba (response) - 72%
gamokvleuli kontingentis ganawileba sqesisa da asakis mixedvi. T
Tambaqos moxmareba - definiciebi q mweveli - adamiani, romelic kvlevis momentisa. Tvis eweva Tambaqos produqts yoveld. Riurad an i. Svia. Tad; q yoveld. Riuri mweveli - piri, romelic eweva Tambaqos romelime produqts sul mcire er. Txel mainc d. Re. Si; q i. Svia. Ti mweveli - piri, romelic eweva, magram ara yoveld. Re; q ara-mweveli - piri, romelic kvlevis momentisa. Tvis ar eweva; q eqs-mweveli - piri, romelic warsul. Si iyo yoveld. Riuri mweveli, magram am. Jamad ar eweva; q arasdros mweveli - piri, romelic arasdros ar eweoda an arasdros ar yofila yoveld. Riuri mweveli da cxovrebis man. Zilze mouwevia 100 sigaretze naklebi; q yofili yoveld. Riuri mweveli - piri, romelic eweoda yoveld. Re Tavis cxovreba. Si sul mcire 1 wlis ganmavloba. Si.
aragadamdeb daavadeba. Ta risk-faqtorebis kvleva Sedegebi q respondent. Ta absolutur umravlesobas (91, 4%) ar Catarebia janmr. Telobas. Tan dakav. Sirebul raime procedura ukanaskneli 12 Tvis ganmavloba. Si q respondent. Ta umravlesobas i. Svia. Tad an saer. Tod ar miu. Ria raime saxis informacia tele- da radiogadacemebis, bro. Surebis, be. Wdvi. Ti mediis an leqciebis sa. Sualebi. T ukanaskneli 12 Tvis ganmavloba. Si q respondent. Ta 72, 6%-s ukanaskneli 12 Tvis man. Zilze ar Cautarebia janmr. Telobas. Tan dakav. Sirebuli raime srulyofili gamokvleva
aragadamdeb daavadeba. Ta risk-faqtorebis kvleva Sedegebi q gamoki. Txul. Tagan 52. 3% a. Rni. Snavs, rom eweoda cxovrebis man. Zilze sul mcire 1 weli q yoveld. Riur mwevelebs Soris Tambaqos mowevis sa. Sualo xangr. Zlivoba Seadgens 19 wels. mamakaceb. Si - 21 weli, qaleb. Si - 15 weli q odesme mwevel. Ta 60. 1 % eweva 20 sigarets da mets d. Re. Si q d. Riurad moweuli sigaretis sa. Sualo raodenoba mamakaceb. Si 21, xolo qaleb. Si 13 -ia
aragadamdeb daavadeba. Ta risk-faqtorebis kvleva Sedegebi q am. Jamad eweva respondentebis 42. 2% (40. 7%-yoveld. Riuri mweveli) q mamakaceb. Si es Cveva samjer ufro metadaa gavrcelebuli, vidre qaleb. Si (Sesabamisad 62% da 23%) q Ti. Tqmis yvela yoveld. Riuri mweveli eweva qarxnul sigarets q yoveld. Riur mwevelebs Soris 75. 6%-s kargad aqvs gacnobierebuli, rom moweva mavne zemoqmedebas axdens janmr. Telobaze
aragadamdeb daavadeba. Ta risk-faqtorebis kvleva Sedegebi q yoveld. Riuri mwevelebis 21. 3%-s ar surs mowevisa. Tvis Tavis danebeba q 24% ar aris darwmunebuli q mxolod 33. 8%-s surs sigaretisa. Tvis Tavis danebeba q yoveld. Riuri mwevelebis 39. 1%-s arasdros ucdia mowevisa. Tvis Tavis danebeba q yoveld. Riur mwevel. Ta mxolod 28. 4%-ma mii. Ro r. Ceva eqimisagan Tambaqos. Tvis Tavi danebebis Sesaxeb
Tambaqos moxmareba sqesisa da asakis mixedvi. T
aragadamdeb daavadeba. Ta risk-faqtorebis kvleva Sedegebi q respondent. Ta umravlesobas ar miu. Ria cxovrebis jansa. R wes. Tan (uari Tambaqos mowevaze, wonis dakleba, marilisa da cximis moxmarebis Semcireba, fizikuri aqtivobis optimizacia, alkoholis moxmarebis Semcireba) dakav. Sirebuli r. Cevebi ojaxis wevris, megobris, kolegis an jandacvis mu. Sakisagan
aragadamdeb daavadeba. Ta risk-faqtorebis kvleva Sedegebi ukanaskneli 1 wlis ganmavloba. Si q respodent. Ta mxolod 12. 5%-ma mii. Ro r. Ceva eqimisagan Tambaqoze Tavis danebebas. Tan dakav. Sirebi. T q respodent. Ta mxolod 11. 5%-ma scada Tambaqosa. Tvis Tavis danebeba q respodent. Ta 4. 6%-ma uari Tqva Tambaqoze
2030 wels saqar. Tvelo. Si sikvdilis Sem. Txveva. Ta 92. 2% gamowveuli iqneba aragadamdebi daavadebebi. T; CVD – 70. 4%, kibo – 12. 9%, sxva qronikuli daavadebebi – 8. 9%
- Slides: 21