SVETA MARIJA GORETTI Maria Goretti zavzema posebno mesto

SVETA MARIJA GORETTI

Maria Goretti zavzema posebno mesto med svetniki. Na njen grob v cerkvi S. Maria delle Grazie e S. Maria Goretti v pristaniškem mestu Nettuno prihaja veliko vernikov.

Maria, 11 letno dekle, ki ji je pred kratkim umrl oče, ima še pet bratov in sester. Živijo blizu mesta Nettuno, kjer si hišo delijo z vdovcem Serenelli in njegovim sinom Aleksandrom, ki je šest let starejši od Marije.

Marija je najstarejši otrok v družini; zrela, odgovorna, poslušna materi, z veliko ljubeznijo do Boga. V dvanajstem letu prejme sveto obhajilo, ki jo napolni z neizmerno srečo in pogumom.

Bog dopusti veliko preizkušnjo njene vere in odločnosti za sveto življenje. Aleksander, sosedov sin, opazuje Marijo. Poželi jo, ji prigovarja, a ona ne popusti. Hoče jo prisiliti, da se mu vda, a uspe ji zbežati.

Marija nič ne omeni svoji materi, prosi jo le, naj je ne pusti same doma. Pa vendar se 5. julija 1902 zgodi ravno to. Sama ostane doma in Aleksander ji zopet prigovarja. Upira se mu z besedami:

» Ne, ne, to je greh, Aleksander. Prišel boš v pekel! «. Želi si jo na silo vzeti, a Marija se mu upira. Aleksander zgrabi nož in jo prične divje zabadati. Kar 14 vbodov dobi Marija, preden prihitijo sosedje in jo rešijo.

Odpeljejo jo v bolnico, kjer je tudi dolga in zahtevna operacija ne more rešiti. Poškodbe zaradi vbodov so prehude. Marija pa je še cel dan pri zavesti in ko jo vprašajo, ali odpušča Aleksandru, odgovori:

"Seveda mu odpuščam. V nebesih bom prosila za njegovo spreobrnitev. Zaradi Jezusa, ki je odpustil spokorjenemu razbojniku, hočem tudi njega imeti v nebesih blizu sebe. " Marija umre 6. julija 1902.

Aleksander je obsojen na 30 let zapora. Kmalu ga v zaporu obišče duhovnik, a Aleksander ga prežene s kletvami in jezo. Vsak dan postaja bolj in bolj obupan, nervozen, izgubi voljo do življenja. Po šestih letih je blizu popolnega obupa.

Takrat se v njegovi celici neko noč pojavi Marija Goretti. Obkrožena z lilijami, ki so simbol čistosti, se mu smehlja. Od tega trenutka dalje prejme Aleksander mir v svoje srce in prične resnično živeti.

Po prestani kazni se pridruži kapucinom, kjer v preprostosti in ponižnosti živi kot brat vrtnar. Prosi odpuščanja gospo Goretti, Marijino mamo, in jo pospremi k božični maši,

kjer pred zbranim občestvom prizna svoj greh in prosi Boga ter ljudi za odpuščanje. Štirideset let kasneje, 24. junija 1950, je Marija Goretti v cerkvi sv. Petra v Rimu proglašena za svetnico.

Tam sta prisotna tudi njena mati in Aleksander Serenelli, živ sad življenja Marije Goretti. Ali bolje, sad podaritve Marijinega življenja.

Tu je njegova duhovna » zapuščina «: - » Star sem že skoraj 80 let in kmalu bom umrl. « - » Ko gledam nazaj svojo preteklost, vidim, da sem izbral slabo pot, ki me je vodila v pogubo. «

- » Moje obnašanje tedaj je bilo močno pod družbenim vplivom, mediji, in pod slabimi vzori, kakršnim je brez lastnega razmišljanja sledila večina mladih. Tudi jaz.

Okoli mene je bilo veliko vdanih in nežnih oseb, vendar jim nisem posvečal nikakršne pozornosti, kajti moč nasilja me je vlekla v napačno smer. «

- » Želim, da bi te besede vse, ki jih berejo, vzpodbudile, da bi se ogibali zla in vedno sledili pravi poti, kot mali otroci. Čutim, da je vera tista prava moč, pravo življenje in edina varna pot v vsaki situaciji, tudi v skrajno boleči. « (Aleksander Serenelli)

Sveta Marija Goretti, prosi za nas, da bi kot ti imeli moč in pogum reči ne vsemu, kar nas vodi stran od Boga. Prosi za nas Boga, da bi vztrajali v čistosti telesa in srca. Naj nam Gospod podari pravo ljubezen do sebe in do bližnjega. Amen.

Sveta Marija Goretti, mučenka, goduje 6. julija.