Sv Vincencij Pavelski 1581 1660 Apostol kranske ljubezni

Sv. Vincencij Pavelski (1581 - 1660) » Apostol krščanske ljubezni do bližnjega « se je rodil v Franciji 24. aprila leta 1581. Vse svoje življenje je posvetil potrebnim telesne in duhovne pomoči.

Bil je mož trdne kmečke krvi, preprost, zelo moder, previden, praktičen, pa tudi vztrajen, saj je vedno dosegel to, za kar se je zavzemal. Pri svojem delovanju pa ni kazal nobenega sebičnega namena, kakšnega samoljubja ali želje po uveljavljanju svoje volje.

» Božja dela se zgode, kadar pride čas za to, nič prej, nič pozneje, « je rad ponavljal. Leta 1625 je ustanovil Misijonsko družbo (» Lazariste «), katere člani so bili duhovniki, ljudski misijonarji in služabniki ubogih. Njihova naloga je (poleg pomoči najbolj

ubogim) bila oznanjevanje evangelija po ljudskih misijonih, glavnih krščanskih resnic in navajanje k dobri spovedi. Za strežbo bolnikom doma in v bolnicah ter za pomoč revnejšim družinam je ustanovil družbo usmiljenk.

Organiziral je tudi pomoč za jetnike na galejah, vojne begunce in ljudske kuhinje. Ves je bil v službi ubogih, tako da so ga včasih klicali tudi » minister za dobrodelnost «.

NJEGOVE MISLI: » Ljubiti moramo svojega bližnjega ker je narejen po Božji podobi in je predmet Njegove ljubezni. «

» Kristusova ljubezen nas priganja, da jo prenašamo na druge. To pa zmoremo takrat, kadar se prej ogrejemo v Bogu, molitvi. «

» Cerkev nas uči, da usmiljenje pripada Bogu. Milo ga prosimo, naj položi v nas ta dar usmiljenja in sočutja, tako da bomo z njim napolnjeni in ga ne bomo nikoli izgubili. Samo pomislimo, koliko smo mi sami potrebni tega usmiljenja! «

» Najbolj učinkovito orožje s katerim lahko premagaš hudiča, je ponižnost. Zato, ker sploh ne ve, kako jo uporabljati, tudi ne ve, kako se pred njo braniti. «

» Naša dolžnost je, da služenje ubogim cenimo bolj kot vse drugo in da jim, hitro kot le moremo, nudimo vso možno pomoč. Tudi če vas človek, ki je v potrebi, prosi za zdravilo ali drugo pomoč takrat ko ste pri molitvi, storite z mirnim srcem, kar je potrebno.

Ponudite storjeno delo Bogu kot svojo molitev… Usmiljenje je prav gotovo večje od vseh predpisov. Še več, vsi predpisi morajo voditi k usmiljenju. «

» Prizadevati si moramo za to, da ohranimo svoja srca odprta za trpljenje in nesrečo drugih ljudi in nenehno moliti, da bi nam Bog podelil duha sočutja, ki je v resnici pravi Božji duh. «

» Popolnost obstaja v eni sami stvari, to je v izpolnjevanju Božje volje. Po besedah našega Gospoda pa za popolnost zadostuje zanikanje samega sebe in to, da vzameš vsak dan svoj križ.

Kdo pa je tisti, ki zanika samega sebe in vsak dan nosi svoj križ za Kristusom, če ne ta, ki ne išče svoje, pač pa vedno le Božjo voljo?

Ali vidiš, kako malo je potrebno, da postaneš svetnik? Potrebno je le pridobiti si držo, da si vedno, v vsaki situaciji želiš samo to, kar želi Bog. «

Sveti Vincencij Pavelski goduje 27. septembra. Vir: Roman Starc Bogoslovno semenišče Ljubljana