Stvarjenje 1 Mz 1 1 2 4 a

Stvarjenje 1 Mz 1, 1 -2, 4 a 1 Mz 2, 4 b-25

Stvarjenje Prvo poročilo o stvarjenju sveta in človeka pripada duhovniškemu viru (P). Osnovne značilnosti: Bog ustvarja z besedo oz. s performativno besedo Bog ustvarja tako, da hkrati ločuje Bog izraža veselje in zadovoljstvo nad svojim delom duhovniški avtor poudarja kronološko razporeditev elementov predpostavlja izkušnjo iz Babilona povezano z zgodovino naroda (zgodovinska razsežnost stvarjenja)

Stvarjenje Vrstica 1: okvir dogajanja. Prvi stavek je uvod v knjigo „V začetku je Bog ustvaril“ „ustvariti“ Božje delovanje stvarjenje, ustvarjanje pripada torej le Bogu Elohim mnižinski samostalnik izraža visoko stopnjo spoštovanja tako do imena, kot do veličine samega Boga Vrstica 2: okvir dogajanja. Stanje nič se ne dogaja „in zemlja je bila pusta in prazna“ ni bilo življenja življenje se začne, ko Bog spregovori Besedilo namiguje na začetni kaos Glavni akter je Božji duh „veje nad vodami“ počiva, oziroma prebiva nad njimi prevlada Božjega življenjskega počela nad kaosom

Stvarjenje Vrstice 3 -5: Prvi dan Začne se dogajanje Akter je Bog Ustvarja s pomočjo besede Prve besede: „Bodi svetloba“ Razmejitev med svetlobo in temo, med dnevom in nočjo pomeni začetek časa. Bog poimenuje svetlobo in temo „Poimenovati“ v semitskem okolju pomeni določiti svojo oblast, posest nad nekom ali nečem Zaključek prvega dne – refren: In bil je večer in bilo je jutro (prvi dan)

Stvarjenje Vrstice 6 -8: Drugi dan horizontalna ločitev obok nebo ponovitev korakov: Bog ustvari, loči in poimenuje, nato pa sledi refren, ki izrazi, da je to, kar je ustvarjeno, dobro Vrstice 9 -13: Tretji dan število tri polnost, dovršenost vertikalna ločitev: zbere vode in jih loči od kopnega ustvari možnost za življenje na zemlji seme omogočanje življenja po svoji vrsti red, notranja zakonitost stvari Na koncu je ustaljeni refren

Stvarjenje Vrstice 14 -19: Četrti dan Dnevu, ki je umeščen v sredino tedna, velja posebna pozornost. ustvarjene so luči na nebesnem svodu Na podlagi sonca in še bolj lune je mogoče čas razdeliti na dneve, mesece in letne čase, hkrati pa tudi določiti bogoslužni koledar, ki je pri semitih vezan na letne čase. P bogoslužje velik pomen luna in sonce nista božanstvi ustvarjenini Vrstice 20 -23: Peti dan živa bitja v vodah in ptice „po njihovih vrstah“ zopet poudarjena skladnost, ubranost stvarjenja, ki upošteva določen red blagoslov živih bitij Blagoslov življenje mora biti torej rodovitno

Stvarjenje Vrstice 24 -31: Šesti dan živa bitja na zemlji živino, laznino in zveri po njihovih vrstah zemlja uresniči Božji ukaz V vrstici 26 Bog ustvari človeka: „Naredimo človeka po svoji podobi. . . “ Množinska oblika izraža slovesen, pomemben trenutek odločitve Cerkveni očetje: množina troedini Bog je v svojem bistvu skupnost med Očetom, Sinom in Svetim Duhom in v človeka je to bistvo vtisnjeno kot pečat, ki se izraža v hrepenenju po skupnosti z Bogom in s sočlovekom. Človek, tudi če je sam, je bitje odnosov, odprto bitje, ker nosi v sebi Božje življenje, življenje skupnosti. „človek“ ('adam) iz hebrejske besede » zemlja « ('adamah) » zemljan «. Bog človeku popolnoma podredi stvarstvo človek mora gospodovati mora varovati zemljo in skrbeti zanjo Bog ustvaril človeka po svoji podobi in sličnosti drugo poročilo – mož in možinja 'iš in 'iššah človekovo dostojanstvo izhaja od Boga in ni odvisno od zunanjih lastnosti ali od okolja

Stvarjenje Vrstica 28 vsebuje Božji blagoslov prvemu paru in ukaz, naj bosta rodovitna in se množita. Vrstice 29 -30: Bog daje navodila glede prehranjevanja: jesta lahko le rastline, ki vsebujejo seme Vrstica 31: delo stvarjenja je „zelo dobro“ presežnik človek višek in cilj vse je naarvnano nanj človek je krona stvarstva človek je izraz Božje osebne ljubezni človek je ustvarjen za ljubezen, Bogu lahko odgovarja osebno Stvarjenje Boga predstavlja ne statično, ampak v njegovem delovanju vsebovati seme pomeni biti rodoviten to je najboljši način razodetja Človeka je Bog ustvaril zato, da bi delal na njemu podoben način.

Stvarjenje Vrstica 2, 1: „Tako sta bila narejena nebo in zemlja in vsa njuna vojska. “ vsa njuna vojska moč Boga v stvarjenju vse ustvarjeno je iz Boga poudarek ustvarjena bitja niso maliki, niso bogovi, ampak ustvarjenina Vrstice 2, 2 -4: Sedmi dan Počitek poklicanost človeka, da vse svoje prizadevanje in delo posveti Bogu sedmi dan je začetek druge razsežnosti časa, ki namiguje na večnost utemeljitev kasnejše zapovedi o posvečevanju sedmega dne spoštovati sedmi dan vstopiti v večnost Vrstica 2, 4 a: zaključek pripovedi o stvarjenju „to so rodovniki (toledot) neba in zemlje“ oz. to je „nastanek neba in zemlje“. rodovnik P povezuje stvarjenje sveta s poročilom o stvarjenju izraelskega ljudstva oz. zgodovini očakov (1 Mz 12 -50)

Drugo poročilo o stvarjenju (1 Mz 2, 4 b-25) vrstice 4 b-6: izhodišče drugega poročila o stvarjenju drugo poročilo predpostavlja življenjsko okolje in podnebje, ki je bolj podobno Palestini kot Mezopotamiji Bog daje življenje in omogoča njegov razvoj Po stvarjenju Adama in Eve postaja življenje vedno bolj izpopolnjeno. Je delo jahvista (J) pozoren do človeka in na njegovo vlogo v svetu V tem poročilu je človek ustvarjen na začetku Bog ustvarja ne z besedo, ampak z rokami človeka izoblikuje izoblikovati označuje lončarjevo ali kiparjevo delo človek gospodar stvarstva, vendar narejen iz krhkega prahu V človeku sta prisotni dve razsežnosti: veličina in krhkost veliko dostojanstvo in odvisnost od Stvarnika Bog je predstavljen antropomorfno

Drugo poročilo o stvarjenju (1 Mz 2, 4 b-25) Bog po stvarjenju človeka zasadi vrt v vrt postavi človeka požene drevje drevo življenja poznajo okoliška ljudstva drevo spoznanja dobrega in hudega le v Svetem pismu vrstice 16 -17: zapoved o prehranjevanju prepoved: „Z vseh dreves v vrtu smeš jesti, le z drevesa spoznanja dobrega in hudega nikar ne jej! Kajti na dan, ko bi jedel z njega, boš gotovo umrl. “ V drugem poročilu o stvarjenju zasledimo več napetosti

Drugo poročilo o stvarjenju (1 Mz 2, 4 b-25) Zakaj človek ne sme jesti od tega drevesa? prepoved je dana znotraj odnosa med Bogom in človekom sprejeti ukaze in prepovedi ostati v tem odnosu zavračanje prepovedi ali pozabljanje le-te zavrnitev odnosa Prepoved glede drevesa počelo odločanja o dobrem in zlu je Bog sam Drugo poročilo o stvarjenju gleda na človeka nekoliko bolj pesimistično dve skupini avtorjev besedila prvega in drugega poročila o stvarjenju prva skupina izobraženci Izraela druga skupina znotraj svoje izkušnje v Izraelu in na podlagi lastnega izročila ter skrbi za lastno istovetnost opisujejo Boga in njegovo delo obe skupini čeprav se poročili razlikujeta v temeljnih obrisih posredujeta temeljni Božji načrt za človeka in za njegovo vlogo v svetu

Drugo poročilo o stvarjenju (1 Mz 2, 4 b-25) vrstica 18: stvarjenje žene Bog vidi, da ni dobro za človeka, da je sam pomoč označuje Božjo pomoč ki mu bo primerna ki mu bo stala naproti Bog želi ustvariti pomoč, ki bo enakovredna človeku pri stvarjenju žene je Bog predstavljen antropomorfno spanje, rebro žena ustvarjena iz človekovega telesa iz dela telesa, ki je blizu srca semitska miselnost srce je središče življenja žena je ustvarjena iz središča življenja povezana z Adamom

Drugo poročilo o stvarjenju (1 Mz 2, 4 b-25) vrstica 22: Bog pripelje ženo k možu vrstica 23: besede s svojo ritmičnostjo izražajo veliko veselje in občudovanje moža, ko zagleda ženo v ženi prepozna del sebe možinja „kajti ta je vzeta iz moža“ 'iššah – možinja vzeta iz moža - 'iš „imenovala se bo“ pasivna oblika – trpnik pasivne oblike glagolov v Svetem pismu pogosto izražajo, da je Bog subjekt določenega dejanja mož žene ne poimenuje, ker dejansko ne gre za ime, še bolj, če je subjekt Bog Šele po prvem grehu bo človek ('adam) dal ime ženi in jo imenoval Eva (hawwah), mati vseh živih (1 Mz 3, 20).

Drugo poročilo o stvarjenju (1 Mz 2, 4 b-25) Vrstica 24 pravi: „Zato bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso“ ker je žena del človeka (‚adam) svetopisemski avtor poudarja enotnost ker je bila vzeta iz človeka Jezus se sklicuje na to mesto (Mt 19, 4 -5) Pavel iz tega mesta razvije teološko misel: Ef 5, 31 -32: „Iz strahospoštovanja do Kristusa se podrejajte drugemu. Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi: on, odrešenik telesa. In kakor je Cerkev podrejena Kristusu, tako naj bodo v vsem žene možem. Možje, ljubíte svoje žene, kakor je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, da bi jo posvetil, ko jo je očistil s kopeljo vode z besedo, tako da bi sam postavil predse veličastno Cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega, da bo sveta in brezmadežna. Tako so tudi možje dolžni ljubiti svoje žene kot svoja lastna telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. Saj vendar ni nihče nikoli sovražil svojega mesa, temveč ga hrani in neguje, kakor Kristus Cerkev: smo namreč deli njegovega telesa. Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso. Ta skrivnost je velika; jaz pa pravim: glede Kristusa in glede Cerkve. Zato naj tudi vsak med vami tako ljubi svojo ženo kakor sebe, žena pa naj spoštuje moža. “

Drugo poročilo o stvarjenju (1 Mz 2, 4 b-25) Vrstica 25: zaključek prehod v tretje poglavje „Bila pa sta oba naga, človek in njegova žena, a ju ni bilo sram. “ Stanje pred grehom je stanje brez strahu ne potrebuje oblačil simbolno izražanje Prvo poročilo o stvarjenju (1 Mz 1, 12, 4 a) duhovniški vir (6. stol. pr. Kr. ) Drugo poročilo o stvarjenju (1 Mz 2, 4 b 25) Bog Ime: Elohim Bog Ime: Jhwh Elohim (ki ga judje izgovarjajo » Adonaj Elohim «) Ustvarja na antropomorfen način, oblikuje kot lončar. Stvarjenje Zemlja je pusta, ni življenja, kar predpostavlja izkušnjo puščave, življenja v Palestini. Stvarstvo je predstavljeno manj skladno, bližje vsakdanji človeški izkušnji. Bog ustvari človeka na začetku. Najprej ustvari človeka, nato živali in nazadnje iz človeka ustvari ženo. Človek ne sme jesti od drevesa življenja. Ustvarja z besedo, tako da ločuje. Stvarjenje Zemlja je ustvarjena iz voda, kar predpostavlja izkušnjo Babilona. Stvarstvo je predstavljeno skladno, idealno. Bog človeka ustvari na koncu. Ustvari ga po svoji podobi, moškega in žensko. Človek lahko je vse rastline. jahvist