STAVNI LENI so sestavine stavka zbrane okoli osebne

STAVČNI ČLENI - so sestavine stavka zbrane okoli osebne glagolske oblike

Mama ravnokar zaliva rože Kaj zaliva? Kaj dela? PREDMET Kdaj zaliva? Kdo zaliva? POVEDEK OSEBEK PRISLOVNO DOLOČILO

POVEDEK POMEN VPRAŠALNICE DEJANJE (Nina pospravlja sobo. ) - KAJ DELA? DOGAJANJE (Ob suši zemlja razpoka. ) - KAJ NAREDI? STANJE (Muca leži na peči. ) - KAJ SE DOGAJA? LASTNOST (Pes je hud. ) - V KAKŠNEM STANJU JE?

OSEBEK POMEN VRŠILEC DEJANJA (Nina pospravlja sobo) NOSILEC DOGAJANJA (Ob suši zemlja razpoka. NOSILEC STANJA (Muca leži na peči. ) NOSILEC LASTNOSTI (Pes je hud. ) VPRAŠALNICE KDO + povedek? KAJ + povedek? Osebek je lahko sestavljen tudi iz več besed. Jure in Nina sta na morju. Sosedov Jure je na morju.

PREDMET POMEN VPRAŠALNICE PRIZADETI OD RODILNIK KOGA ali ČESA? (Jureta ni doma. ) OSEBKOVEGA DAJALNIK KOMU ali ČEMU (Prisluhnil sem petju. ) DEJANJA TOŽILNIK KOGA ali KAJ (Neva zbira znamke. ) (IZID, CILJ, MESTNIK (pri/o)KOM ali ČEM (Govorili smo o njej. ) VSEBINA) ORODNIK (s)KOM ali ČIM (Slabo ravna z živalmi. )

Predmet je lahko sestavljen tudi iz več besed. Prisluhnil sem petju in igranju. Na mizo je položil razglašeno kitaro. V stavku je lahko tudi več predmetov, ki so v različnih sklonih. Posodi mi svoj teniški lopar. PREDMET V DAJALNIKU PREDMET V TOŽILNIKU Komu ali čemu posodi lopar? Koga ali kaj mi posodi? POZOR! V vlogi predmeta so lahko tudi zaimki.

PRISLOVNO DOLOČILO POMEN VPRAŠALNICE KRAJ KJE, KAM, KOD, OD KOD, DO KOD + povedek? p. d. k. Češnje so z Vipavskega. OD KOD so češnje? ČAS KDAJ, OD KDAJ, DO KDAJ, KOLIKO ČASA + povedek? p. d. č. Na meji smo čakali dve uri. KOLIKO ČASA smo čakali? VZROK ZAKAJ, ZARADI ČESA+ povedek? p. d. v. Zaradi bolečine je jokal. ZAKAJ je jokal? Utrujena je od dela. ZARADI ČESA je utrujen? NAČIN KAKO, NA KAKŠEN NAČIN + povedek? p. d. nač. Osorno mi je odgovoril na vprašanje. KAKO mi je odgovoril?

DELI STAVČNIH ČLENOV PRILASTEK (levi in desni) Osebek, predmet in prislovno določilo so lahko sestavljeni iz več besed. Mama speče OSEBEK ob praznikih potico. PRISLOVNO DOLOČILO PREDMET JEDRO Naša mama Ivanka speče ob večjih praznikih slastno potico z orehi. Čigava mama? Katera mama? Ob katerih praznikih Kakšno potico? Katero potico? LEVI PRIL. DESNI PRIL.

Prilastki so besede, ki natančneje dopolnjujejo jedro Glede na položaj ob jedru ločimo leve in desne prilastke. Levi prilastki so pridevniške besede in so vedno ujemalni - z jedrno besedo se ujemajo v spolu, sklonu in številu (košata lipa). VPRAŠALNICE: KAKŠEN, KATERI, ČIGAV? Desni prilastki so običajno samostalniške besede in so lahko: - ujemalni: lisica zvitorepka; - neujemalni: prilastek se z jedrno besedo ne ujema v spolu, sklonu ali številu (potica z orehi). POTICA ž. sp. , im. , ed. Z OREHI m. sp. or. mn. ! POMNI Gal Kos, prijateljica Eva, kos kruha, kilogram krompirja