STATISTIKE RAZVOJA PODEELJA Statistini sosvet za regionalne statistike

STATISTIKE RAZVOJA PODEŽELJA Statistični sosvet za regionalne statistike, 12. 10. 2006 Mojca Merc

Projekt STATISTIKE RAZVOJA PODEŽELJA Namen: • zagotoviti podatke za potrebe razvoja podeželja v obdobju 2007 - 2013, ki so vezani na os 3 politike razvoja podeželja s ciljem izboljšanja kvalitete življenja v ruralnih območjih in spodbujanja raznolikosti ekonomskih aktivnosti Vsebina: • 4 prioritetna področja: 1. Demografija in migracije 2. Gospodarstvo in človeški kapital 2 a. Ekonomska struktura in vloga kmetijstva 3. Dostopnost do storitev in infrastrukture 4. Socialni blagor

Seznam kazalnikov po vsebinskih področjih Demografija in migracije Število prebivalstva in spreminjanje Selitveno gibanje prebivalstva po spolu Naravno gibanje prebivalstva Starostna sestava prebivalstva Gospodarstvo in človeški kapital Delež samozaposlenih Zaposleni v primarnem, sekundarnem in terciarnem sektorju po spolu Delež zaposlenih v javnem sektorju po spolu Turistične zmogljivosti Prenočitve turistov Bruto dodana vrednost v proizvodni dejavnosti Bruto dodana vrednost v terciarnem sektorju Izobrazbena sestava prebivalstva po spolu in starosti Stopnja brezposelnosti Stopnja aktivnosti po spolu Zaposlenost (» stopnja zaposlenosti «) Ekonomska struktura in vloga kmetijstva Velikostna sestava kmetijskih gospodarstev Bruto dodana vrednost v primarnem sektorju Produktivnost kmetijskih gospodarstev (BDV/ PDM) Dostopnost do storitev in infrastrukture Preskrbljenost s šolami (število šol/100. 000 preb) Dostopnost šol Socialni blagor Razpoložljiv dohodek gospodinjstev Bruto domač proizvod na prebivalca Stopnja revščine Opremljenost stanovanj Pomanjkanje dobrin (npr. gospodinjstva brez avtomobila, telefona, računalnika)

POTEK PROJEKTA • zbiranje že obstoječih podatkov, ki so evropsko primerljivi: 1. 2. podatki so vezani na enake prostorske ravni (NUTS 3, LAU 2), usklajenost podatkov z uporabo enotne metodologije. • • referenčno obdobje: 2000 – 2004 zbiranje absolutnih podatkov in izračunavanje kazalnikov

TERITORIALNI NIVO • zbiranje podatkov na dveh prostorskih nivojih in po dveh konceptih 1. na nivoju celotnih regij NUTS 3 po OECD konceptu 2. na nivoju občin LAU 2 za zgostitvena območja po Eurostatovi klasifikaciji “Degree of Urbanisation” • skupno merilo: gostota prebivalcev

1. OECD-jeva definicija Lokalna hierarhična stopnja - ruralne občine imajo manj kot 150 preb/ km² Regionalna hierarhična stopnja - različni tipi NUTS 3 glede na delež prebivalstva, ki živi v ruralnih občinah • Pretežno ruralne regije - Predominantly rural regions več kot 50 % prebivalstva živi v ruralnih občinah oziroma manj kot 50 % prebivalstva v urbanih občinah • Zmerno ruralne regije - Significantly rural regions 15 -50 % prebivalstva živi v ruralnih občinah oziroma 50– 85 % prebivalstva živi v urbanih občinah • Pretežno urbane regije - Predominantly urban regions manj kot 15 % prebivalstva živi v ruralnih občinah oziroma več kot 85 % prebivalstva v urbanih občinah

2. Eurostatova definicija -Degree of urbanisation Dodatni merili: • teritorialna povezanost lokalnih enot (občin), ki ustrezajo kriterijem gostote prebivalstva; • minimalno število prebivalstva. Koncept “Degree of urbanisation” loči tri zgostitvena območja: • Gosto poseljena območja - Densely populated area: sklenjen niz občin, v katerih je • • gostota poselitve večja od 500 preb/km², v celotnem nizu občin pa je najmanj 50 000 prebivalcev. Vmesna območja - Intermediate area: sklenjen niz občin, v katerem je gostota prebivalstva v posamezni občini večja od 100 preb/km² in v tej celotni 'umetni' enoti pa je najmanj 50 000 prebivalcev oziroma približno toliko kot v '‘gosto poseljenem območju''. Redko poseljena območja - Thinly populated area: sklenjen niz občin, ki ne pripadajo ostalima dvema kategorijama.

ENOTNA METODOLOGIJA • zbiranje podatkov po evropsko usklajenih definicijah - uporaba podatkov, ki upoštevajo metodološke smernice Eurostatovih statističnih raziskav (Anketa o delovni sili - LFS, Anketa o življenjskih pogojih - EU-SILC), regionalni računi; • uporaba administrativnih virov (Centralni register prebivalstva – CRP, Register prostorskih enot - RPE); • uporaba drugih statističnih virov (popisni – Popis prebivalstva 2002, Popis kmetijskih gospodarstev 2000; registrski – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva - SRDAP; druge letne statistične raziskave).

REZULTATI - podatki pridobljeni za 92% predvidenih kazalnikov - za dva kazalnika podatkov ni bilo mogoče pridobiti

PROBLEMI • Nezanesljivost podatkov na nižjem prostorskem nivoju od NUTS 3 (podatki regionalnih računov – BDP, BDV; kmetijski podatki) oz. NUTS 2 (podatki s področja Socialni blagor); • Pokritost podatkov v celotnem referenčnem obdobju določeni podatki se ne zbirajo vsako leto (kmetijski kazalniki) • Zaupnost podatkov (kmetijski kazalniki) - podatki o Strukturi kmetijskih gospodarstev za določene razrede zaradi zaupnosti niso objavljeni

REŠITVE • Prikaz nezanesljivih podatkov na nivoju NUTS 2 po konceptu “DU” (Eurostat-ova zahteva) • Zbiranje alternativnih podatkov v primeru, da potreben podatek ni na voljo (npr. podatki iz EU-SILC za referenčno obdobje niso, saj se je raziskava začela izvajati v letu 2005 – uporabljen vir Anketa o porabi v gospodinjstvih) • Področje Človeški kapital – poleg anketnih podatkov (večinoma nezanesljivih) smo za iste vsebine vzporedno zbrali tudi administrativne podatke iz Statističnega registra delovnoaktivnega prebivalstva

PRIKAZ ZBRANIH PODATKOV PO PROSTORSKIH RAVNEH NUTS 3 – 76% pokritost s podatki LAU 2 – 60% pokritost s podatki

Uspešnost pokritosti vsebinskih področij: 1. Dostop do storitev in IS 2. Gospodarstvo in človeški kapital 3. Demografija, 4. Kmetijstvo 5. Socialni blagor

PRIKAZ REZULTATOV NA PRIMERU STAROSTNE SESTAVE PREBIVALSTVA * Zmerno ruralne regije

PROBLEMI IZKAZOVANJA PODATKOV NA PRIMERU KAZALNIKA STOPNJE BREZPOSELNOSTI

ODPRTA VPRAŠANJA – nadaljevanje projekta • Ali so statistike razvoja podeželja v Sloveniji potrebne za usmerjanje, načrtovanje, spremljanje splošnega razvoja podeželja? • Ali je mednarodno zastavljen začetni nabor kazalnikov, predstavljen v projektu, primeren v slovenskem prostoru? V kakšni smeri ga je smiselno razširiti, spremeniti (os 1, 2, 3)? PREDLOGI! • Ali sta splošni – mednarodni definiciji ruralnega/urbanega, uporabljeni v predstavljenem projektu, primerni za slovenske razmere? • Ali so rezultati, zbrani v projektu, in predstavljeni v glavnem na ravni statističnih regij sploh reprezentativni za slovenski prostor? • Ali je glede na dostopnost podatkov in dosežene rezultate bolj smiselno oblikovati nacionalno osredotočen projekt, ki ima zagotovljen večji nabor virov podatkov za nižje teritorialne nivoje ali nadaljevati z zbiranjem mednarodno primerljivih, vendar manj zanesljivih podatkov?

ODPRTA VPRAŠANJA – definicija ruralno/urbano • Potrebe uporabnikov (analiza zahtevkov različnih uporabnikov, narejena na SURS) Ali je katera od definicij ruralnega/urbanega (OECD in Eurostatova ‘Degree of urbanisation’) primerna za uporabo v slovenskem prostoru – ne le za zbiranje in objavljanje statistik razvoja podeželja, ampak tudi za uporabo na ostalih vsebinskih področjih? • Ali potrebujemo nacionalno definicijo ruralnega/urbanega? Ali naj bo ta definicija nivojska – ruralno/urbano na ravni regij; ruralno/urbano na ravni občin; ruralno/urbano na ravni naselij; ruralno/urbano ne glede na administrativne meje