Stalia vrednote in morala Stalia So celote preprianj

  • Slides: 34
Download presentation
Stališča, vrednote in morala

Stališča, vrednote in morala

Stališča So celote prepričanj, čustev in vrednostnih ocen v odnosu do različnih socialnih situacij

Stališča So celote prepričanj, čustev in vrednostnih ocen v odnosu do različnih socialnih situacij in objektov, ki delujejo kot trajna pripravljenost za določen način vedenja. Lahko so splošna ali specifična in bolj ali manj močna. • odvisna so od socialnih dejavnikov • vplivajo na dogajanje v družbi (vojne, medosebni konflikti)

Oblikovanje • V PROCESU SOCIALIZACIJE že v zgodnjem otroštvu, predvsem znotraj družine z različnimi

Oblikovanje • V PROCESU SOCIALIZACIJE že v zgodnjem otroštvu, predvsem znotraj družine z različnimi vrstami učenja (instrumentalno pogojevanje, modelno učenje). • V PRIJATELJSKIH SKUPINAH: oblikujemo stališče skozi interakcijo z vrstniki. Podobnost v stališčih je temelj oblikovanja prijateljskih skupin, po drugi strani pa se v skupini oblikujejo nova stališča. • NA PODLAGI OSEBNIH IZKUŠENJ: kakšno bo stališče je odvisno od tega, ali imamo z objektom stališča pozitivne ali negativne izkušnje. • INFORMACIJE IN ZNANJE o dogodkih, situacijah ali skupinah, ki jih pridobimo iz različnih virov (množičnih medijev, strokovne literature, izkušenj drugih ljudi).

Komponente stališč KOGNITIVNA KOMPONENTA: Obsega znanje, izkušnje, informacije in argumente v povezavi s situacijo

Komponente stališč KOGNITIVNA KOMPONENTA: Obsega znanje, izkušnje, informacije in argumente v povezavi s situacijo ali objektom o katerem oblikujemo stališče. Stališča do socialnih skupin, pri katerih je kognitivna komponenta šibka ali nepreverjena: PREDSODKI (namesto na nepristranskih informacijah in preverjenih dejstvih so predsodki utemeljeni na govoricah, nepreverjenih dejstvih in posamičnih izkušnjah).

 ČUSTVENA (EMOCIONALNA) KOMPONENTA: So pozitivna ali negativna čustva (naklonjenost, jeza, zaničevanje) in subjektivne

ČUSTVENA (EMOCIONALNA) KOMPONENTA: So pozitivna ali negativna čustva (naklonjenost, jeza, zaničevanje) in subjektivne vrednostne ocene (npr. odobravanje) v odnosu do objekta stališča (politika, spolnost, religija). DINAMIČNA (VEDENJSKA) KOMPONENTA: Je pripravljenost oz. težnja posameznika, da deluje v skladu s svojimi stališči, ki pa se ne uresniči vedno. Lahko se kaže kot vedenjska namera. Vse komponente niso vedno enako pomembne.

Pomen stališč za posameznika • usmerjajo pozornost • vplivajo na vsebino zapomnjenih informacij •

Pomen stališč za posameznika • usmerjajo pozornost • vplivajo na vsebino zapomnjenih informacij • vplivajo na naše mišljenje, presoje, ocene • vplivajo na učinkovitost učenja • preko stališč izražamo svoje vrednote • jih uporabljamo za ohranjanje samospoštovanja in pozitivne samopodobe

Razkorak med stališči in vedenjem • Raziskava, str. 246 Dejavniki: • moč stališča (izoblikovanost,

Razkorak med stališči in vedenjem • Raziskava, str. 246 Dejavniki: • moč stališča (izoblikovanost, moč) • dostopnost stališča (hitreje prikličemo iz spomina) • specifičnost stališča • situacijski dejavniki (skupinske norme, pravila)

Stereotipi So poenostavljena in posplošena pojmovanja (sodbe) o socialnih skupinah in njihovih pripadnikih (o

Stereotipi So poenostavljena in posplošena pojmovanja (sodbe) o socialnih skupinah in njihovih pripadnikih (o Nemcih, Gorenjcih, policistih, pesnikih, feministkah, upokojencih, alpinistih, …). • pozitivni, negativni ali nevtralni • značilno je pripisovanje določenih značilnosti vsem pripadnikom skupine in zanemarjanje razlik med posamezniki (precenjevanje razlik med skupinami in podcenjevanje razlik med posamezniki znotraj skupine) • naravnanost, s katero vstopamo v stik z ljudmi, ki jih ne poznamo

 Etnični stereotipi – poenostavljena in pogosto neutemeljena pojmovanja o narodih in etničnih skupinah

Etnični stereotipi – poenostavljena in pogosto neutemeljena pojmovanja o narodih in etničnih skupinah oz. pripadnikih teh skupin (avtostereotip, heterostereotip). Spolni stereotipi – v zahodnih družbah prevladuje predstava o moških kot inteligentnih, močnih, neodvisnih in dominantnih (socialno bolj zaželene lastnosti), ženske pa naj bi bile čustvene, nežne, šibkejše, razumevajoče in popustljive. • uspeh moškega: sposobnosti; uspeh ženske: motivacija, prizadevnost Samouresničujoča se napoved (prerokba).

Razvoj stereotipov • Razvijejo se zaradi potrebe po poenostavljanju kompleksnosti sveta v katerem živimo

Razvoj stereotipov • Razvijejo se zaradi potrebe po poenostavljanju kompleksnosti sveta v katerem živimo - kategorizacija (imajo kognitivno podlago) - nujni in normalni • na njihovo vsebino vplivajo vsi dejavniki socializacije (družina, vrstniki, množični mediji).

Predsodki Stališča do socialnih skupin, ki so neutemeljena, a jih spremljajo močna čustva in

Predsodki Stališča do socialnih skupin, ki so neutemeljena, a jih spremljajo močna čustva in so odporna na spremembe. POZITIVNI PREDSODKI: do določene skupine imamo pozitivne predsodke – ko srečamo osebo iz te skupine, smo srečni in zadovoljni ter čustveno naklonjeni do te osebe. NEGATIVNI PREDSODKI: so povezani z negativnimi socialnimi posledicami (krivice, zapostavljanja, diskriminacija) - etnični, rasni, spolni, verski predsodki. Prevzeti zgodaj v otroštvu in pogosto delujejo izven zavestne kontrole. Raziskava, str. 250

Izražanje predsodkov Pripravljenost za vedenje ≠ dejansko diskriminatorno vedenje Pet hierarhično razvrščenih stopenj izražanja

Izražanje predsodkov Pripravljenost za vedenje ≠ dejansko diskriminatorno vedenje Pet hierarhično razvrščenih stopenj izražanja predsodkov (Allport, 1954): 1. Ogovarjanje je izražanje negativnega odnosa do določenih skupin z različnimi šalami, vici, obrekovanjem in zbadljivkami. 2. Izogibanje medsebojnim odnosom ali intimnim zvezam s pripadniki skupin, v odnosu do katerih imamo predsodke. Je način izražanja predsodkov, s katerim ustvarjamo socialno distanco.

 3. Diskriminacija je vedenje, ki je neposredno in aktivno usmerjeno proti pripadnikom določenih

3. Diskriminacija je vedenje, ki je neposredno in aktivno usmerjeno proti pripadnikom določenih skupin. Kaže se kot kratenje njihovih temeljnih človekovih pravic (neenake možnosti izobraževanja, zaposlovanja, bivanja, …). 4. Nasilje je stopnja diskriminacije, ki se kaže v fizičnih napadih in drugih oblikah onemogočanja normalnega življenja pripadnikom ogrožene skupine (pretepi, mučenja, uničevanje lastnine, …). 5. Genocid je iztrebljanje in fizično preganjanje celih skupin, manjšin, narodov.

Teorije o izvoru predsodkov Zakaj imajo eni ljudje več predsodkov kot drugi? 1. Izvor

Teorije o izvoru predsodkov Zakaj imajo eni ljudje več predsodkov kot drugi? 1. Izvor v procesu primarne socializacije (starši, množični mediji, pravljice, računalniške igre. . . ) 2. Izvor je v frustraciji (Dollardova frustracijska teorija), manjšinske skupine so grešni kozel za sproščanje agresivnosti; 3. Ekonomski vzroki - zmanjševanje delovnih mest in slabšanje ekonomskega položaja dominantne skupine predsodki in diskriminacija 4. Politične razmere - pomembna vloga pri opravičevanju obstoječih razmerij moči, privilegijev in diskriminacij.

? ? • Kako stališča in predsodki vplivajo na odnose z različnimi socialnimi skupinami?

? ? • Kako stališča in predsodki vplivajo na odnose z različnimi socialnimi skupinami? – Manjšine – Etnične in rasne skupine – Starostne skupine – Spol – + primeri!!

Vrednote Kaj se vam zdi v življenju najpomembnejše? Kaj vas osrečuje? Katere so tiste

Vrednote Kaj se vam zdi v življenju najpomembnejše? Kaj vas osrečuje? Katere so tiste stvari in pojavi, za katere mislite, da jih je treba ceniti in spoštovati? Zapišite vse, kar vam pride na misel. Zdaj zapisano (prvih 10) razvrstite po pomembnosti od najpomembnejše do najmanj pomembne stvari.

Vrednote so posplošeni cilji, ki jih cenimo, želimo in se zanje zavzemamo. – Vedno

Vrednote so posplošeni cilji, ki jih cenimo, želimo in se zanje zavzemamo. – Vedno pozitivne, zaželene, čutimo, da nam morajo biti dragocene. – Predstavljajo osrednjo motivacijsko strukturo, ki je relativno trajna in dolgoročna. – Bolj splošne od stališč, presegajo trenutno situacijo – iz ene vrednote izhaja več stališč. Življenje proti smrtni kazni, proti vojnam, za civilno služenje vojaškega roka, proti splavu, proti evtanaziji…

Razvoj vrednot • Razvijajo se od zgodnjega otroštva do adolescence, spreminjajo pa se tudi

Razvoj vrednot • Razvijajo se od zgodnjega otroštva do adolescence, spreminjajo pa se tudi v odraslosti. • O pravih vrednotah lahko govorimo šele v adolescenci zaradi pojava abstraktnega mišljenja. • V vsakem obdobju so poudarjene različne skupine vrednot. – Družina, vrstniki, mediji (15. -17. leto), religija, družbeni sistem katere vrednote ste prevzeli iz posameznih dejavnikov socializacije?

Muskova hierarhija vrednot starost

Muskova hierarhija vrednot starost

Pomen vrednot za posameznika in družbo • Na njihovi podlagi si postavljamo svoje življenjske

Pomen vrednot za posameznika in družbo • Na njihovi podlagi si postavljamo svoje življenjske cilje; • Na njihovi podlagi se odločamo, na kakšen način bomo zadovoljili svoje potrebe; • Vplivajo na naše odnose z drugimi ljudmi; • Vplivajo na pojav čustev (č. doživljamo, kadar nam je nekaj pomembno); • Splošno sprejete vrednote družbene norme (zapisane ali ne) presojamo, kaj je prav/narobe, dobro/slabo, pravično/nepravično…

 • Medgeneracijski konflikt • Kriza vrednot

• Medgeneracijski konflikt • Kriza vrednot

Nekje v Evropi je Janezova žena umirala za posebno vrsto raka. Zdravniki so menili,

Nekje v Evropi je Janezova žena umirala za posebno vrsto raka. Zdravniki so menili, da bi jo lahko rešilo novo zdravilo, in sicer posebna oblika radija, ki jo je pred kratkim izumil farmacevt v istem mestu. Sestavine za zdravilo so bile drage, farmacevt pa je zanj zahteval desetkratno vrednost od realne. Tako je za radij plačal 4. 000 €, cene majhne doze zdravila pa je določil na 40. 000 €. V terapiji bi bilo potrebno majhne doze uporabiti večkrat. Janez si je poskušal denar sposoditi, pa je zbral le za približno polovico cene zdravila. Farmacevtu je povedal, da njegova žena umira in naj mu zdravilo proda ceneje ali pa dovoli, da preostanek plača kasneje. Farmacevt mu je odgovoril, da namerava na svojem izumu zaslužiti. Janez je začel razmišljati o tem, da bi vlomil v njegovo trgovino in ukradel zdravilo. Ali naj Janez ukrade zdravilo ali ne?

Moralno presojanje Presojanje, kaj je prav, pravično, dobro, pošteno in kaj ni. Morala =

Moralno presojanje Presojanje, kaj je prav, pravično, dobro, pošteno in kaj ni. Morala = sistem prepričanj, vrednot in sodb o tem, kaj je oz. ni prav z družbenega vidika. Piaget (1932): heteronomna avtonomna morala Kohlberg: moralni razvoj s kognitivne perspektive (psihoanaliza: moralne emocije; behaviorizem: moralno vedenje)

Stopnje moralnega presojanja po Kohlbergu • Zgodbe z moralnimi dilemami, v katerih si nasprotujeta

Stopnje moralnega presojanja po Kohlbergu • Zgodbe z moralnimi dilemami, v katerih si nasprotujeta na eni strani zakon oz. družbeno pravilo, na drugi strani pa osebna potreba posameznika. – Glede na način opredeljevanja, način sklepanja in odločanja (splošna zgradba in oblika moralne sodbe) šest stadijev (tri ravni)

Prekonvencionalna raven (7 -10 let) • Temelj odločanja o moralnosti dejanja je strah pred

Prekonvencionalna raven (7 -10 let) • Temelj odločanja o moralnosti dejanja je strah pred kaznijo ali pa zadovoljevanje lastnih potreb (motivacija za moralno vedenje je zunanja). 1. USMERJENOST K POSLUŠNOSTI ZARADI STRAHU PRED KAZNOVANJEM (7 let) • Dobro, moralno je tisto, kar trdijo avtoritete (starši, vzgojitelji, učitelji), velik pomen imajo konkretna pravila in prepovedi. • Mišljenje je egocentrično. • Otrok ne upošteva zakaj je kršitelj nekaj storil, ne upošteva namena v ozadju, ampak samo direktne posledice (npr. hujše je nenamenoma razbiti 10 vaz kot namenoma 1 vazico) • Verjame v vsepovsod prisotno pravičnost – v vsakem primeru sledi kazen, tudi če ga noben ne vidi.

2. INSTRUMENTALNO RELATIVISTIČNA USMERJENOST (okoli 8. leta) • Moralno je tisto vedenje, ki zadovolji

2. INSTRUMENTALNO RELATIVISTIČNA USMERJENOST (okoli 8. leta) • Moralno je tisto vedenje, ki zadovolji posameznikovo potrebo (instrumentalna vrednost dejanja). • Pravičnost se meri po načelu vzajemne menjave (ti meni, jaz tebi). • Ločitev oblike in posledice dejanja od namena. • Ve, da so vrednote relativne, da se posamezniki med seboj razlikujejo v svojih željah. • Ne upošteva pa še univerzalnosti in vzajemnosti moralnih načel.

Konvencionalna raven (10 -13 let) • Pomemben je dogovor oz. konvencija med ljudmi. Tu

Konvencionalna raven (10 -13 let) • Pomemben je dogovor oz. konvencija med ljudmi. Tu je posameznik že sposoben upoštevati pravila širše skupnosti. Motivacija za vedenje je pri tem notranja potreba po sprejetosti, potreba ugajati širši družbi, okolju. • Kontrola vedenja je zunanja. Merila, po katerih otrok presoja, so sestavljena na eni strani iz pravil in pričakovanj njemu pomembnih ljudi in po drugi strani iz pravil družbenega sistema.

3. USMERJENOST V SKLADNE MEDOSEBNE ODNOSE • Biti dober fant, biti pridno dekle (pomembni

3. USMERJENOST V SKLADNE MEDOSEBNE ODNOSE • Biti dober fant, biti pridno dekle (pomembni so medsebojni odnosi, še posebej v skupini, na katero je navezan). • Glavni kriterij presojanja dejanj je socialno odobravanje ali neodobravanje trenutno navzoče večine. • Pri presojanju upošteva tudi namene in motive za storjeno dejanje. Neko dejanje je opravičeno, če ima družbeno pozitiven namen.

4. USMERJENOST K ZAKONITOSTI IN REDU • Posameznik slepo sprejema pravila, vrednote in stališča

4. USMERJENOST K ZAKONITOSTI IN REDU • Posameznik slepo sprejema pravila, vrednote in stališča danega družbenega sistema. Ne sprašuje se o njihovem smislu. • Moralno dobro je tisto, kar družba pojmuje in sprejema kot pravilno. Slepo verjame, da družbena pravila vedno koristijo in zaščitijo druge, zato bi morali vsi vedno ravnati v skladu z njimi, ne glede na okoliščine.

Postkonvencionalna raven (13 ) • Gre za avtonomno moralo. Posameznik presoja, kar je dobro

Postkonvencionalna raven (13 ) • Gre za avtonomno moralo. Posameznik presoja, kar je dobro in kaj zlo, preko dogovora konvencij, preko družbeno sprejetih pravil in presoja po načelih pravičnosti in poštenosti. 5. USMERJENOST K DRUŽBENI POGODBI IN DEMOKRATIČNO SPREJETIM ZAKONOM • Posameznik ugotovi, da so družbena pravila v bistvu dogovorjena, niso enaka v vseh družbenih skupnostih, da se jih je treba držati zato, ker je to za večino dolgoročno najboljša pot za urejanje medsebojnih odnosov. • Ve, da je družbeni sistem neizogibno potreben, čeprav ni nujno, da odobrava, prav vse norme, vendar pa jih ne krši – skuša jih spreminjati po demokratični poti. • Okoliščine do neke mere opravičujejo odklonska dejanja, vendar ne peljejo k ukinitvi moralnega pravila (če se spremenijo okoliščine, se mora tudi pravilo).

6. USMERJENOST K UNIVERZALNIM ETIČNIM NAČELOM • Moralno dobro je lahko tudi dejanje, ki

6. USMERJENOST K UNIVERZALNIM ETIČNIM NAČELOM • Moralno dobro je lahko tudi dejanje, ki je v nasprotju z obstoječim družbenim zakonom, a je v skladu s samoizbranim moralnim načelom. • Posameznik si je iz posameznih zakonov, pravil, norm, ki so omejeni na posamezne družbe, oblikoval osnovno etično načelo ali etični princip, v skladu s katerim presoja dogodke (slaba vest). • Npr. dobro je vse, kar je humano, dobro je vse, kar je v prid človeku, dostojanstvu posameznika.

Ovrednotenje Kohlbergove teorije • Raziskave: – odrasli najpogosteje presojajo na 4. stopnji; – 5.

Ovrednotenje Kohlbergove teorije • Raziskave: – odrasli najpogosteje presojajo na 4. stopnji; – 5. in 6. sta redkejši (pogostejši pri bolj izobraženih in inteligentnejših ljudeh); – 6. se v nekaterih kulturah sploh ne pojavlja (zahteva dobro razvito abstraktno mišljenje, čustven razvoj in življenjske izkušnje) • Spol (zgodnejše raziskave): ženske nižja izobrazba, drugačni poklici, sklicevanje na harmonične medosebne odnose nižja stopnja presojanja.

 • Vpliv: – Vzgojnega stila – Vrstnikov (odnosi enakosti, pravičnosti, prevzemanje perspektive drugega)

• Vpliv: – Vzgojnega stila – Vrstnikov (odnosi enakosti, pravičnosti, prevzemanje perspektive drugega) – Šole • Kritika: – V 6. stopnjo vmešana tudi vsebina, ki določa, katere vrednote naj bi bile univerzalne in najvišje (človekovo dostojanstvo, življenje…) nekatere kulture so diskriminirane na račun zahodnega vrednotnega sistema (budizem)

Pomen morale za posameznika in družbo • Z moralnim razvojem oblikujemo zavest o tem,

Pomen morale za posameznika in družbo • Z moralnim razvojem oblikujemo zavest o tem, kaj je prav in kaj narobe urejeno delovanje družbe (varnost) • Z razumevanjem nastanka in relativnosti družbenih norm avtonomnost, kritičnost do predsodkov, stereotipov, nedemokratičnih pravil… • Vedenje je najbolj skladno z moralnim presojanjem na 6. stopnji; na drugih je vedenje bolj odvisno od situacijskih dejavnikov, čustev, ponotranjenjem prosocialnih norm…