SONCE JE SREDIE SONEVEGA SISTEMA Pripravila Desi Maksi

SONCE JE SREDIŠČE SONČEVEGA SISTEMA Pripravila Desi Maksić november 2020 Osnovna šola Notranjski odred Cerknica

SONCE

Osončje je sestavljeno iz Sonca, osmih planetov, naravnih satelitov, asteroidov, kometov in meteoridov, ki krožijo okoli njega.

PLANETI JUPITER MERKUR VENERA SONCE SATURN URAN ZEMLJA MARS NEPTUN

ZEMLJA

DAN IN NOČ

PRISOJNA IN OSOJNA STRAN

LETNI ČASI Zemlja se vrti okoli Sonca in hkrati okoli svoje osi. Za en krog okoli Sonca potrebuje Zemlja približno eno leto. Ker je na poti okoli Sonca Zemlja različno nagnjena in različno blizu Sonca, nastanejo štirje letni časi. Dolžina dneva in noči se skozi leto spreminja. Pozimi so dnevi kratki, poleti pa dolgi. pomlad poletje jesen zima

Spomladansko enakonočje (spomladanski ekvinokcij) (20. 3. ) Dan in noč sta enako dolga. Spomladi se dnevi začnejo daljšati. Poletni Sončev obrat (poletni solsticij) (21. 6. – 23. 6. ) Dan je najdaljši, ker je Sonce takrat najvišje na nebu. Jesensko enakonočje (jesenski ekvinokcij) (23. 9. ) Dan in noč sta enako dolga. Jeseni se začnejo dnevi krajšati. Zimski Sončev obrat (zimski solsticij) (21. 12. ) Dan je najkrajši, noč pa najdaljša.

Še nekaj zanimivosti o vesolju za radovedne

Vesolje je res ogromno. Z Zemlje ga opazujemo in preučujemo z najrazličnejšimi teleskopi. Našo bližnjo vesoljsko okolico, planete in njihove lune, komete, asteroide in Sonce pa raziskujemo tudi z roboti. To so vesoljska plovila brez posadke, ki imajo številne inštrumente, kamere in kar je še takega. Na Zemljo pošiljajo meritve in fotografije.

Življenje na vesoljski postaji je drugačno od življenja na Zemlji, saj so razmere v vesolju povsem drugačne. Hrana lebdi v zraku, tekočina je v obliki kroglic, ob uporabi stranišča se je potrebno privezati. . . Postelja je vreča, postavljena ob steni, v kateri mora biti astronavt privezan, da ga med spanjem ne nosi sem ter tja po prostoru.

Kadar astronavti zapustijo vesoljsko postajo zaradi kakšnih opravil, oblečejo zaščitno obleko. Ta jih ščiti tudi pred skrajnimi temperaturami, saj je lahko zelo vroče (+70 °C) ali zelo mrzlo (− 120 °C). Brez nje v vesolju ne bi preživeli.

Ker so zvezde tako daleč proč, bi bilo že razdalje bližnjih zvezd težko zapisati v kilometrih, saj bi bila številka velikanska. Zato astronomi uporabljajo drugačna merila. Razdalje do nebesnih teles merijo v svetlobnih letih. Svetlobno leto je pot, ki jo svetloba prepotuje v času enega leta. Svetloba po praznem prostoru potuje s hitrostjo 300. 000 kilometrov na sekundo. V eni uri opravi pot približno milijardo kilometrov, v enem letu pa neverjetnih 9 461 milijard kilometrov!

Zvezde so podobne našemu Soncu – velike vroče plinaste krogle, ki svetijo. Svetloba od Sonca do nas potuje 500 sekund, od naslednje najbližje zvezde pa več kot štiri leta! Z najhitrejšo raketo bi do nje potoval 300 000 let! Res dolga pot do druge najbližje zvezde.

Komet je daleč od Sonca le nekaj kilometrov velika gmota umazanega ledu. Spominja na kupe snega, ki na spomlad ostanejo ob cestah. Med ledom so pomešani večji in manjši kamenčki ter prah, zato so ostanki snega črne in nesnažne gomile. Kometi so prav takšni. Ko pa se taka vesoljska ledena gora začne približevati Soncu, se ogreje in led se začne spreminjati v paro. Ledena gora se tako obda z velikim oblakom pare, Sonce pa jo odpihuje in tako nastane značilni rep kometa.

Viri in literatura: • Mežnar, P. , Slevec, M. in Štucin, A. (2016). Radovednih 5. Naravoslovje in tehnika 4. Ljubljana: Založba Rokus Klett, d. o. o. • Fotografije in deli besedila so pridobljeni z različnih spletnih strani z namenom oblikovanja gradiva za osnovnošolsko uporabo. • Guštin, A. (2011). Planeti in pot v vesolje. Pridobljeno s http: //arhiv. veselasola. net/portal/ucne_poti/pil-vesolje-20111010/index#state=1