SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU Seminar ZSSS december 2016
SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU Seminar ZSSS, december 2016 Boštjan MEDIK, univ. dipl. prav.
Zakonska podlaga • Direktiva 2002/14/ES; • Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS 21784/2013, RS 78 -2826/2013; • Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Ur. l. RS, št. 42/1993, 61/2000, 56/2001, 26/2007, 45/2008 ZSDU).
ZSDU Pravice v zvezi s sodelovanje delavcev pri upravljanju družbe delavci uresničujejo: kot posamezniki, preko zbora delavcev, preko sveta delavcev ali delavskega zaupnika, preko predstavnikov delavcev v organih družbe (v nadzornem svetu družbe, upravi družbe, upravnem odboru, komisijah upravnega odbora, med izvršnimi direktorji družbe).
Načini soupravljanja s pravico do pobude in s pravico do odgovora na to pobudo, s pravico do obveščenosti, s pravico dajanja mnenj in predlogov ter s pravico do odgovora nanje, z možnostjo ali obveznostjo skupnih posvetovanj z delodajalcem, s pravico soodločanja, s pravico zadržanja odločitev delodajalca.
Dogovor med SD in delodajalcem Določi še dodatne načine sodelovanja delavcev pri upravljanju, Podrobneje uredi uresničevanje pravic po ZSDU.
Zbor delavcev Svet delavcev lahko skliče zbor delavcev Zbor delavcev lahko obravnava vprašanja iz pristojnosti SD, ne more pa odločati o vprašanjih iz pristojnosti SD, Med delovnim časom 1 x letno, Direktorja obvestiti Na zahtevo direktorja SD mora sklicati zbor delavcev
Sodelovanje delavcev pri upravljanju družbe Pravice v zvezi s sodelovanje delavcev pri upravljanju družbe, ki jih delavci uresničujejo preko sveta delavcev: Obveščanje, Skupno posvetovanje, Soodločanje, Pravica zadržanja odločitve delodajalca.
Svet delavcev V družbi do 20 zaposlenih – DELAVSKI ZAUPNIK, ki ima enake pristojnosti kot SD, V družbi z 20 zaposlenimi z aktivno volilno pravico (6 mesecev), Pasivna volilna pravica – pravica biti voljen v SD – 12 mesecev nepretrgane zaposlitve v družbi.
Število članov SD - v družbi z do 50 delavcev – trije člani; - v družbi z več kot 50 do 100 delavcev – pet članov; - v družbi z več kot 100 do 200 delavcev – sedem članov; - v družbi z več kot 200 do 400 delavcev – devet članov; - v družbi z več kot 400 do 600 delavcev – 11 članov; - v družbi z več kot 600 do 1. 000 delavcev – 13 članov, - V družbi z več kot 1. 000 delavcev se število članov SD poveča za dva člana na vsakih dodatnih 1. 000 delavcev.
Način dela sveta delavcev SD izvoli predsednika in njegovega namestnika, SD o svojem delu sprejme poslovnik, v katerem določi: • način sklicevanja sej, • sklepčnost, • način sprejemanja odločitev, • vodenje zapisnika, • sodelovanje oseb iz 61. člena tega zakona, • način konstituiranja odborov sveta delavcev
Pravice članov SD treh plačanih ur na mesec za posvetovanje z delavci pravico do 40 plačanih ur na leto za izobraževanje, potrebno za učinkovito delo sveta delavcev Delodajalec krije nujne stroške za delo SD – po dogovoru in v dogovorjenem obsegu, najmanj pa v višini 50%povprečene mesečne plače na zaposlenega za vsakega člana SD, Več pravic z DOGOVOROM.
Obveščanje Delodajalec mora obveščati svet delavcev predvsem o vprašanjih, ki se nanašajo na: gospodarski položaj družbe, razvojne cilje družbe, stanje proizvodnje in prodaje, splošni gospodarski položaj panoge, spremembo dejavnosti, zmanjšanje gospodarske dejavnosti, spremembe v organizaciji proizvodnje, spremembe tehnologije, letni obračun in letno poročilo, druga vprašanja na podlagi medsebojnega dogovora.
Skupno posvetovanje Statusna vprašanja družbe: statusne spremembe, prodaja družbe ali njenega bistvenega dela, zaprtje družbe ali njenega bistvenega dela, bistvene spremembe lastništva, statusno preoblikovanje družbe, opredeljeno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, sprememba sistema upravljanja družb.
Skupno posvetovanje Kadrovska vprašanja družbe: potrebe po novih delavcih (število in profili), sistemizacija delovnih mest, razporejanje večjega števila delavcev izven družbe, razporejanje večjega števila delavcev iz kraja v kraj, sprejemanje aktov s področja dodatnega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, zmanjšanje števila delavcev, sprejem splošnih pravil o disciplinski odgovornosti.
Soodločanje osnovami za odločanje o izrabi letnega dopusta in odločanje o drugih odsotnostih z dela, merili za ocenjevanje delovne uspešnosti delavcev, kriteriji za nagrajevanje inovacijske dejavnosti v družbi, razpolaganjem s stanovanjskim skladom, počitniškimi zmogljivostmi in drugimi objekti standarda delavcev, kriteriji za napredovanje delavcev, v primeru iz prejšnjih dveh prosojnic podčrtanih primerov, v kolikor imajo za posledico spremembe večjega št. delavcev.
Pravica do zadržanja odločitve delodajalca Svet delavcev ima pravico s sklepom zadržati posamezne odločitve delodajalca in istočasno sprožiti postopek za razreševanje medsebojnega spora: če delodajalec o vprašanjih iz pete, šeste, sedme in osme alinee prvega odstavka 89. člena ZSDU predhodno ne obvešča sveta delavcev pred sprejemom dokončne odločitve – v osmih dneh od dneva, ko je bil obveščen o sprejemu odločitve delodajalca, če delodajalec ne seznani sveta delavcev, ne spoštuje rokov iz 91. člena tega zakona in ne zahteva skupnega posvetovanja s svetom delavcev glede statusnih in kadrovskih vprašanj iz 93. in 94. člena ZSDU – v osmih dneh od dneva, ko je bil obveščen o sprejemu odločitve delodajalca. V teh primerih delodajalec ne sme izvršiti odločitve vse do dokončne odločitve pristojnega organa.
Sindikat, ZDR-1 6. člen: Prepoved diskriminacije, ker je oseba član sindikata. 10. člen: Sindikat pri delodajalcu podaja mnenja na akt o sistemizaciji delovnih mest. Sindikat poda mnenje v 8 dneh. 59. člen: Na zahtevo sindikata pri uporabniku mora delodajalec enkrat letno obveščati o razlogih za uporabo dela napotenih delavcev in njihovem številu. 76. člen: Delodajalec prenosnik in delodajalec prevzemnik se morata s sindikati pri delodajalcu posvetovati o pravnih, ekonomskih in socialnih posledicah prenosa in o predvidenih ukrepih za delavce. (globa od 1. 500 do 4. 000 eurov) 85. člen: Pri zagovoru pred odpovedjo lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga, s strani delavca pooblaščena oseba. 86. člen: Sindikat mora biti obveščen o redni ali izredni odpovedi delavcu, če delavec tako zahteva. Svoje mnenje poda v roku 6 dni. (globa od 3. 000 do 20. 000 eurov)
Sindikat 90. člen: Članstvo v sindikatu se šteje kot neutemeljen odpovedni razlog. 99. člen: Delodajalec mora v primerih odpuščanja večjega števila delavcev pisno obvestiti sindikate pri delodajalcu. Delodajalec se mora posvetovati s sindikati pri delodajalcu o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev ter možnih načinih za omilitev števila odpovedi. Kopijo o tem pošlje na zavod za zaposlovanje. 102. člen: Delodajalec lahko v soglasju z sindikatom pri delodajalcu oblikuje lastne kriterije (namesto tistih iz KPD) za določitev presežnih delavcev. 104. člen: Posvetovanje stečajnega upravitelja s sindikati pri delodajalcu. 112. člen: Sindikalni zaupnik uživa posebno varstvo pred odpovedjo delovnega razmerja. 113. člen: Če sindikat poda negativno mnenje v zvezi z odpovedjo lahko predstavnik delavcev pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
Sindikat 148. člen: Delodajalec obvesti sindikate pri delodajalcu o letnem razporedu delovnega časa. Delodajalec mora sindikatu enkrat letno poročati o izrabi tega delovnega časa, o nadurah ter začasni prerazporeditvi delovnega časa. 153. člen: Pred uvedbo nočnega dela se mora delodajalec posvetovati s sindikati pri delodajalcu, in sicer o organiziranosti nočnega dela, o ukrepih za varnost in zdravje pri delu ter o socialnih ukrepih. (globa od 1. 500 do 4. 000 eurov) 174. člen: Sindikat lahko pomaga delavcu v disciplinskih postopku. 203. člen: Delodajalec mora sindikatu zagotoviti pogoje za hitro in učinkovito delo s katerimi varujejo pravice delavcev, ter nuditi dostop do podatkov, ki so za to potrebni. (globa od 1. 500 do 4. 000 eurov)
Hvala za pozornost.
- Slides: 20