sociologija 1 UVODNE MISLI Odgovori 1 Kateri procesi

sociologija

1. UVODNE MISLI – Odgovori! 1. Kateri procesi oz. pojavi so značilni za slovensko družbo? Kakšne lastnosti ima ta družba? Navedi nekaj družbenih problemov! (gospodarstvo, ne/strpnost, položaj mladih, položaj žensk, manjšin…, šolstvo, okolje, vrednote…) 2. Kaj te v slovenski družbi najbolj moti? Kaj si želiš, da bi bilo drugače? S čim pa si zadovoljen? 3. Opiši /kvantitativno oz. številčno/ strukturo slovenske družbe: 1. po spolu 2. po starosti (!) – (kakšne so posledice? ) 3. po izobrazbi - (položaj mladih) 4. po veroizpovedi

4. V katerih državah je po tvojem mnenju kakovost življenja najvišja? Kje so po tvojem mnenju razmere na različnih področjih (šolstvo, sociala, gospodarstvo…) najbolje urejene, katere države bi lahko postavil za zgled? 5. Kam se uvršča Slovenija glede na stopnjo razvitosti in kakovost življenja? 6. Ali so za našo družbo značilne velike socialne razlike (bogati – revni)? S katerimi mehanizmi v Sloveniji blažimo socialno stisko? 7. Naštej nekaj kriznih žarišč po svetu oz. trenutno nekaj najbolj perečih tem!

Predsedniške volitve 2017; vabilo na srečanje v Kranju

Severna Koreja, Kim Jong Un posredovanje ZDA ?

2. Opredelitev sociologije kot znanosti Družboslovna znanost, ki ima prav tako kot vsaka druga znanost: - svoj specifičen predmet preučevanja - (znanstvene) metode raziskovanja - že pridobljena znanja (teorije) - proučevanje modernih družb (od ind. revolucije dalje), pojavov, procesov, problemov kot npr. migracije, družbeno razslojevanje, odnosi med različnimi družbenimi skupinami, položaj ženskega spola, nasilje, finančne krize, vojne, ekološki problemi… - sociološki pristop: družbeni vidik posameznikovih odločitev; vpliv družbe na posameznikovo odločanje in ravnanje (npr. število otrok, izbira zakonskega partnerja, izbira šole) - išče splošne zakonitosti v družbenem dogajanju - raziskuje procesno (ne! statično) in primerjalno z ostalimi modeli - globalna perspektiva (ekologija, gospodarstvo, življenjski slogi, tehnika, zdravstvo) – svet je usodno povezan - raziskovalna distanca

Sociologijo zanima nastanek, razvoj in spreminjanje družbenih pojavov. Zanimajo jo moderne družbe. TRADICIONALNE DRUŽBE - predindustrijske - statične, počasen napredek - agrarne družbe - enostavna tehnologija - pomen religije in družine - majhna socialna mobilnost - velik nadzor nad ljudmi MODERNE DRUŽBE - industrijske - dinamične - zapletena tehnologija in znanost (avtomatika robotika, rač. ) - pomen medijev - velika socialna mobilnost - prikrit nadzor (CCTV)

3. Koristnost socioloških znanj - zlasti v družbeni krizi predvidevanje, poznavanje družbenih zakonitosti in zavestno usmerjanje procesov (procesnost in primerjave!) - politiki !? ! - boljše razumevanje različnih družbenih položajev (družbene manjšine) in kulturnih razlik - nam pomaga, da se odločimo kar najbolje - aktivno vključevanje v družbeno življenje (vprašanje moči, vpliva – volitve? ) - Poklici (pravo, šport, šolstvo, policija. . ) - poglabljamo zavest o svetu in o svojem položaju v njem

4. Nastanek sociologije kot znanosti - mlada veda (začetek 19. stol. ) - SPREMEMBE V DRUŽBI a) Industrijska revolucija b) zaton fevdalne ureditve c) urbanizacija d) nastanek kapitalizma in kapitalističnega načina proizvodnje e) pojav delavskega razreda f) manjši vpliv religije, večji vpliv znanosti g) predstavniška demokracija

Auguste Comte in Henri de Saint Simon - prva sociološka teoretika - A. Comte prvi poimenuje sociologijo > socialna fizika - verjameta v družbeni razvoj, napredek - optimistični vidik – razvoj k družbi blaginje - pomen vrednot – povezujejo družbo (delovanje šole, podjetja…? )

A. Comte Razvoj družbe primerjal z razvojem človeka (otroštvo - mladost - zrelost) - vojno-teološko obdobje - kritično-metafizično - industrijsko - znanstveno

SOCIOLOŠKI PRISTOPI 1. Kako obrazložit družbo? Kako je sestavljena? 2. Kako oceniti pomen posameznih delov kulture? 3. Kako obrazložiti družbeno povezanost, stabilnost? 4. Kakšni so pomen, vloga in vpliv posameznika v družbi? Kolikšna je moč posameznika? Ali postaviti v ospredje družbo ali posameznika? 5. Družbene spremembe!

FUNKCIONALIZEM strukturalno – funkcionalni pristop - povezanost (integracija) družbe - družba kot celota (makros), sestavljena iz različnih delov (politika, družina, izobr. , gosp…), ki imajo vsak določeno funkcijo. (v šoli? ) Makrosociološki pristop: pomembni so družbeni procesi, posameznik je vpet vanje - Kako funkcionirajo posamezni deli, kako so med seboj povezani, katere vloge prevzemajo? - Družbeni sistem se prilagaja okolju in razvoju, se spreminja. Če se spremeni en del, se spremeni celota. - Družbo povezujejo skupne vrednote (pomen vzgoje, izobr. , včasih skupni obredi, religija…, nadzor) - funkcionalizem – sociologija reda; vsak pojav v družbi ima svojo vlogo (revščina, kriminal? ? ? )

RAZMISLI: Kako so povezani in medsebojno odvisni: izobraževanje - gospodarstvo - zdravstvo - politika - družina?

Predstavniki funkcionalizma - EMILE DURKHEIM: poudarjal pomen vpliva družbe na posameznika: raziskovanje samomorov - protestantske družbe, vrednota > delo , individualizem, šibka povezanost… – nasprotno pri Židih (stopnja povezanosti, vrednote, norme) - Robert T. MERTON - Talcott PARSONS: 4 družbeni podsistemi: - politični sistem (vodenje, določanje ciljev) družina (biološka reprodukcija, socializacija) ekonomski sistem (proizvajanje dobrin, oskrba) kulturni sistem (vrednote)

Socialno-konfliktna teorija Karl Marx - družba ni harmonična enota, polno je nasprotij - prisila, manipulacija, NI skupnih ciljev - določeni deli družbe imajo več moči, si izborijo privilegije - redke dobrine, boj zanje (nekateri imajo več) - različni interesi: interes delavstva in interes kapitala (danes tudi medgeneracijski konflikti) - privatna lastnina proizvajalnih sredstev omogoča izkoriščanje; kapital lahko „poceni“ kupi zanje - cilj: odprava privatne lastnine / „Tovarne delavcem!“ - Optimističen pogled na svet: rešitev bi bila brezkonfliktna komunistična družba, družbena lastnina proizvajalnih sredstev (tovarne, kmetijstvo); brez privatne lastnine > ni izkoriščanja, uravnilovka - mišljenje: „vsi imamo enake želodce“

-----------------------------------------Ralf DAHRENDORF: ni razlog zgolj privatna lastnina, temveč vse ostale institucije z močjo (politika, izobr. , sodstvo. . ) - drugi konflikti: med spoloma, mesto : podeželje, verski… ------------------------------------------ neenakost različnih družbenih skupin (v moči), različni interesi - zagovarja angažiranost, aktiven odnos do spreminjanja - NI skupnih vrednot in soglasja (kot trdi funkcionalizem), temveč podrejanje in izkoriščanje - vseeno tudi enostranska razlaga – v družbi obstajata solidarnost in sodelovanje - -----------------------------------------vzpostavitev komunizma v vzhodni Evropi po 2. svetovni vojni negativni aspekti: uravnilovka; mišljenje „vsi imamo enake želodce“, nadzor nad drugače mislečimi… (SLO ? ? ? ) Današnja dilema: udeležba zaposlenih pri deljenju dobička? ZDA: ideja komunizma kot grožnja, izraz „komunist“ > žaljivka

Bill Gates Mark Zuckerberg David Rockefeller Bono

Interakcionizem - Interakcija – medsebojni stik - mikrosociološki pristop – v ospredju je posameznik in njegov vsakodnevni odnos in stik z drugimi – tako se gradi družba - metodološki individualizem - ljudje vsako situacijo precenimo, vrednotimo, in skladno s tem odreagiramo - Thomasov teorem: ljudi označujemo, če dogodke označimo za možne, so možne tudi posledice – „realnost“ je konstrukt

Glavni predstavniki: Max Weber: znotraj družbenega dogajanja ljudje ne ravnamo zgolj po ključu vzrok – posledica; imamo tudi svoj razum Georg Herbert Mead: socializacija!; razumevanje in pojmovanje sebe se pomembno oblikuje preko komunikacije z okoljem Erving Goffman: ljudje v želji po doseganju cilja vseskozi igramo v vsakodnevni interakciji: obleka, nasmeh, drža, glas, pa tudi rituali (pozdravljanje…)

Podatki o EU - ustanovitev EU - število evropskih poslancev - število slovenskih poslancev v EU - vstop Slovenije v EU - število uradnih jezikov v EU - število držav z evrom - prevzem evra v Sloveniji • • 1950 751 8 2004 24 19 2007

• METODE SOCIOLOŠKEGA RAZISKOVANJA

NAČELO ZNANSTVENEGA SPOZNANJA - različno od vsakodnevnega izkustva, ne le prvi vtis - Metodologija; veda, kakšni so splošno veljavni načini, postopki in načela znanstvenega raziskovanja - Znanstveno spoznanje želi odkriti splošne zakonitosti, ugotavlja, ali je nekaj splošno ali zgolj delno prisotno

Da ja je neko spoznanje znanstveno, morajo biti izpolnjeni pogoji po: OBJEKTIVNOSTI a) pozitivistični pogled: raziskovalec ne sme vključevati svojih lastnih prepričanj (Comte, Durkheim – prave metodologije omogočajo povsem naravoslovni pristop tudi v soc. ) b) nemogoče je raziskovati nesubjektivno in vrednostno nevtralno, cilj pa je čim večja objektivnost Upoštevat moramo VSE podatke, tudi tiste, ki morda ne podpirajo naše teze, SPLOŠNOST: ne moremo sklepati zgolj iz posameznih primerov in iz lastnih izkušenj, iščemo splošno veljavne zakonitosti v procesih PREVERLJIVOST: stvari moramo dokazati, tudi drugi lahko preverijo naše postopke, delujemo javno, predstavimo, s kakšnimi postopki, s kakšnim načinom dela smo prišli do svojih spoznanj, popis postopkov

ZANESLJIVOST: ob istem postopku bi tudi drugič dobili iste rezultate, meriti moramo kakovostno VELJAVNOST; npr. pri testih merjenja IQ, merjenje uspešnosti šolskih sistemov v EU – katere podatke zberemo, obravnavamo in analiziramo, kateri podatki se nam zdijo pomembni? Vprašanje zanesljivosti se nanaša na kakovost merjenja, vprašanje veljavnosti pa na odnos med zbranimi podatki ter raziskovalnim problemom. • sistematičnost

PROCES OBLIKOVANJA ZNANSTVENEGA SPOZNANJA POZITIVIZEM – tudi sociologija kot znanost naj deluje po principu naravoslovja: s kvantitativno metodo raziskovanja Družbena dejstva je možno obravnavati kot stvari Družbene dejavnike je možno šteti, meriti Obstajajo vzročne zveze med pojavi – sociologija naj jih natančno izmeri in analizira INTERPRETATIVNI PRISTOP Kako si posameznik razlaga procese, dogajanje – kvalitativno – pojasnjevanje dogodkov

E. DURKHEIM 1897 : Samomor: sociološka študija kvantitativno: Statistični podatki iz različnih evr. držav - tu niso pomembni le individualni faktorji – raziskovanje znotraj posameznih družbenih kategorij in skupin; spol, starost, veroizpoved (protestanti), zakonski stan (samski) - pomen integracije v družbi, vključenost, družbena regulacija protestantske družbe

OBLIKOVANJE HIPOTEZ OZ. DOMNEV - red, pravilnosti, zakonitosti, povezanost, vzročnost – to raziskujejo znanosti - HIPOTEZA, DOMNEVA: raziskovalčeva predstava, njegovo videnje procesov, pojavov in predstava, kako so pojavi povezani med seboj, domnevna rešitev problema Hipoteza je predlog o obstoju, lastnostih ali določeni povezanosti med pojavi in procesi. jasna, preverimo, dokažemo z ustreznimi metodami

SPREMENLJIVKE Posameznike opišemo po: spolu, starosti, izobrazbi, poklicu, dohodku, pripadnosti družbenemu sloju, nacionalnosti, veroizpovedi… SPREMENLJIVKE, VARIABLE (lastnosti, različne vrednosti: ž. ali m. spol…) Težje določljive spremenljivke : kakovost življenja srednješolcev; INDIKATORJI oz. KAZALCI: veliko drugih spremenljivk, ki kažejo na drugo, ki je ne moremo neposredno meriti (npr. dohodek, preživljanje prostega časa, urejenost stanovanja, zdravje, prehrana, socialna mreža, …) Prepletenost družbenih pojavov; Katere spremenljivke bomo vključili, s katerimi indikatorji jih bomo merili?

Vzročno posledično vplivanje Odvisna in neodvisna spremenljivka odvisna s. : predmet raziskovanja, se spreminja, ker nanjo vpliva neodvisna s. , je posledica nečesa neodvisna s: vpliva na odvisno s. , je vzrok nečesa VZROČNO – POSLEDIČNO VPLIVANJE - smer vplivanja položaj družine – uspeh v šoli – dobra služba ? pitje alkohola – prometne nesreče?

KORELACIJA IN VZROČNOST - kako so pojavi, procesi med seboj povezani - vzročno- posledično razmerje - - navidezne zveze (Durkheim; samomori in vloga letnih časov, število gasilcev in velikost požara. . ) - Korelacija; povezanost med pojavi (ne nujno vzročno-posledična)

VZORČENJE POPULACIJA – skupnost (množica) vseh enot pojava, ki nas zanima VZOREC – del populacije, ki nas zanima, na tej osnovi sklepamo na celoto PRAVILA VZORČENJA – reprezentativen vzorec Struktura vzorca se mora ujemati s strukturo populacije - naključni vzorec: a) navadni naključni. : povsem poljubni b) sistematični naključni: vsak 10. , 25… - strukturirani vzorec (spol, starost, izobr…) - model snežne kepe (vzorec z dodajanjem, posamezniki nas pripeljejo tudi do drugih oseb – zaprte družbene skupine)

Potek, faze raziskovalnega dela - upoštevati moramo načela znanstvenega spoznanja; načrtovanje po stopnjah, fazah DOLOČI PRAVI VRSTNI RED - analiza in interpretacija podatkov – (pazljivo, interpretacije so lahko zelo različne) - opredelitev hipoteze - zbiranje podatkov (gradiva, informacij - uporaba metod) - pregled literature - oblikovanje zaključkov (skladnost s hipotezo) - izbor metod - opredelitev znanstvenega problema – ne preobsežno

VIRI IN NAČIN ZBIRANJA PODATKOV - sekundarni viri: statistika, že zbrani podatki, že opravljene raziskave - vprašanje, če so ti viri sploh uporabni, verodostojni, objektivni, spošni, in ali zaobjemajo (vse) relevantne podatke (npr. statistika o kriminalu, samomorih? ) - - prikazovanje v tabelah, grafih. . - na različne načine - primarni viri: če raziskujemo sami - v znanosti: standardizirani načini zbiranja in obdelave podatkov - Kako brati tabelo? (dolgi naslovi, komentarji in pojasnila, viri, preračunavanje v odstotke, primerjava med kolonami…

METODE SOCIOLOŠKEGA RAZISKOVANJA - OPAZOVANJE; tudi OPAZOVANJE Z UDELEŽBO - METODA SPRAŠEVANJA (anketa, intervju) - EKSPERIMENT - ANALIZA VIROV, analiza dokumentov - ETNOGRAFSKA METODA - kombinacija teh metod - prednosti in slabosti Odvisno od: - predmeta preučevanja, kaj - okoliščin denar, čas - temeljni pristop (pozitivizem, interpretativni vidik)

Metoda opazovanja - opazujemo dogajanje, dejavnosti - sistematičnost - vodenje zapiskov - povezano s širšim znanjem, temeljiti na teoretskih izhodiščih

Opazovanje z udeležbo - opazovalec živi in dela z opazovano skupnostjo PREDNOSTI - zaprte, nedostopne skupnosti - opazovalec dobro spozna življenje skupine; odnose, razmere, vedenje ljudi v skupini - psihiatrične bolnišnice, kriminalne združbe, klošarji - poglobljeni podatki, zanimivo gradivo in inf.

1. Anna POLLERT: delavke v tobačni tovarni v Bristolu 2. William TAYLOR – profesor kriminalistike; ulični tatovi slabosti: a) manjše skupine > posploševanje? b) etične dileme > nelegalne dejavnosti c) subjektivnost opazovalca d) izpostavljenost nevarnostim e) lahko poteka daljše obdobje

Eksperiment - aktiven poseg v okoliščine - namerno vpeljevanje spremenljivke - eksperimentalna in kontrolna skupine (podobni skupini > res preverjamo zgolj vpliv spremenljivke) - etičnost (Weber, Comte, Durkheim, Marx – proti!!) 2 dilemi: - veljavnost spremenljivk, če se ljudje zavedajo dejstva, da sodelujejo v eksperimentu (zgolj navidezna zveza? ? ? )

Elton MAY > povečanje storilnosti (plača, odmori, osvetlitev. . > howthornski učinek) Philip ZIMBARDO – Stanfordski zaporniški eksperiment

Samoizpolnjujoča se prerokba: sociologa Rosenthal, Jacobson; 70 leta – 2 skupini učencev (predhodne meritve IQ. . . )

Metode spraševanja INTERVJU : strukturirani intervju > že pripravljena vprašanja, hitro napredovanje skozi temo, ožje področje, manj dodatnih informacij, manj oseben nestrukturirani intervju > „pogovor“, le okvirna tema, osebno vpliv spraševalca!!!

ANKETA: metoda z vprašalnikom - pisno odgovarjanje - hiter postopek - ugotovitve lahko posplošimo (velik vzorec); drugje je to težje - vseeno ne dovolj široko pojasnjevanje

Tipi vprašanj a) zaprta vpr. ( a b c ) lahka za obdelavo podatkov, ne ponuja pa dodatnih pojasnil b) odprta vpr. (Zakaj. . ? Kako …? Kaj mislite…? ) podatke težko posplošimo, so težja za obdelavo c) polodprta vpr. drugo… DA – NE zakaj (omilimo slabosti zaprtih oz. odprtih vprašanj PILOTSKA VPRAŠANJA (RAZUMLJIVOST VPRAŠANJ)

Metoda analize dokumentov - osebni (dnevnik, življenjepis) neosebni dokumenti (listine. . ) Že obstoječi viri pristnost, veljavnost, zanesljivost časovno oddaljeni parcialnost (delni podatki) ponarejanje

Etnološka metoda (poslušanje) - informacije o preteklosti manjše skupine (vojna) avtobiografije bogat material subjektivnost

KULTURA ŠIROK POJEM: • KULTURA VEDENJA • UMETNOST • POLJŠČINA RASTLINA • NAROD, OBIČAJI, NAVADE, vrednote, življenjski nazor • VREDNOSTNA OZNAKA! – normativno, POZITIVNO • VSOTA DUHOVNI IN MATERIALNIH SESTAVIN, KI JIH JE USTVARIL ČLOVEK IN SE PRENAŠAJO IZ RODA V ROD • „CULTURA“ – PRVOTNO OBDELOVANJE ZEMLJE, KASNEJE SE PRENESE NA ČLOVEKA. • JE NAČIN ŽIVLJENJA LJUDI, KAR SO LJUDJE USTVARILI, SIMBOLNI SVET. • način bivanja človeka v družbi • ARTEFAKTI – SIMBOLNI SVET • DUHOVNE IN MATERILANE SESTAVINE SE MED SEBOJ POVEZUJEJO

Sestavine kulture: mišljenje način presojanja, vrednote, prepričanje način bivanja umetnost religija jezik, znak, simboli filozofija način zadovoljevanja temeljnih in drugih potreb človeško vedenje : nenaravno okolje; kultivirano, prilagojeno

ZNAČILNOST: A) TEMELJI NA JEZIKU – SREDSTVO SPORAZUMEVANJA B) NAUČENA – PROCES UČENJA KULTURE > INKULTURACIJA C) TRAJA CELO ŽIVLJENJE, SE RAZVIJA D) JE POVEZANA V CELOTO – INTEGRIRANA E) ČE SE SPREMENI EN DEL, SE BO SPREMENILO TUDI OSTALO, CELOTNA KULTURA. F) PRENAŠA SE DRUŽBENO – BREZ LJUDI NE BI BILO KUTLURE IN OBRATNO /glej delovni list

SESTAVINE KULTURE 1. SIMBOLI - znaki, ki so nastali zaradi potreb komunikacije – vse, kar nosi nek pomen, pripisovanje; - simbolna in praktična funkcija, - najpomembnejša značilnost kulture pomen je jasen zgolj pripadnikom določene kulture – zlorabe s strani „drugih“ > razžalitve? odnos do njih se sčasoma spreminja /krzno, SMS - družbeni kontekst /svastika, krojaška zaponka. . – pomen se skozi čas lahko preminja! - povezovanje in ločevanje – zastave, grbi, grafiti

2. JEZIK - sposobnost komuniciranja s pomočjo jezikovnih znakov, komunikacijska funkcija, SISTEM ZNAKOV - živo sredstvo sporazumevanja - dogovor o zvezi med označevalcem (glasovom) in označencem (pomenskim svetom) - živalski sistem – nagonski, bolj signaliziranje - 4000 – 7000 jezikov - pomen maternega jezika / do 3 let - pomen jezika za preživetje in razvoj človeške kulture > abstraktno, precizno mišljenje - prenos izkušenj, znanja, pa tudi opis občutij

- razvoj pisave – pred 5000 leti - nepismenost > Afrika, Azija – ženske! (tudi do 50 % nepismenih, brez opravnomočnosti, lažji nadzor in podrejanje…) - prenos čl. kulture preko jezika - odražanje čl. kulture preko jezika (društva, odraz okolja…) - vključuje vrednostne sodbe /črnuh, piflar, Nafris/

Malala Yousufzai vloga jezika in vrednot ? ? ?

Sharbat Gula

3. VREDNOTE • ideje, kaj je želeno, lepo, dobro • okvir družbenega življenja (postavljanje mej) • ponotranjene (avtomatizem) • usmerjajo naše ravnanje, napotki za vedenje SLO: prijateljstvo, družina, zdravje, varnost, izobr. globalno: 3. 5 milijarde ljudi - boj proti revščini neskladno ravnanje proti vrednotam: - iskanje koristi: sebičnost, egoizem (lenoba. . ) - čustven odziv: strah pred kaznijo (laž) - konflikt vrednot, nezmožnost usklajevanja vrednot (delo, družina)

- se v posameznikovem življenju spreminjajo (npr. ob pretresljivi izkušnji vrednostni šok („vietnamski sindrom“) širše družbene vrednote – se tudi spreminjajo zaradi ekonomskih, socialnih, političnih procesov neusklajenost: demokracija (> diskriminacija religija (? ? ? ), delo, poštenje (> korupcija) moderne družbe (globalizacija): demokracija, človekove pravice, svoboda, enakost, ekonomsko življenje: uspeh, materialna blaginja družinsko življenje: demokratični odnosi, na ravni posameznika: individualizem, zadovoljstvo v življenju in poklicu hierarhija vrednot (pogosto ne moremo realizirati vseh)

slika 1: Liverpool slika 2: Chris Kyle, ostrelec v iraku

4. DRUŽBENE NORME - izhajajo iz vrednot, odvisne od vrednostnih usmeritev družbe - družbeni dogovori o tem, kako naj ravnamo a) zapovedi b) prepovedi - FORMALNE NORME - zakonski predpisi - NEFORMALNE NORME – spontano - naučene, ponotranjene usmerjanje in nadzor vedenja posameznika, ki bi sicer ravnal drugače SANKCIJE – formalne in neformalne pozitivne (nagrade) in negativne (kazni) družbeni nadzor: državni organi (policija, sodišča. . – formalni nadzor v gospodarskih družbah, socialna služba, psihiatrija…) natančno predvidene negativne formalne sankcije > s tem se usmerja vedenje ljudi! - POOBLAŠČENCI -

neformalne sankcije: tradicionalna, prvotnejša oblika sankcioniranja med prijatelji, v družini, soseski, lokalni skupnosti, pohvala, spodbujanje - posmeh, izogibanje > čustvene komponente; osebo prizadenejo tradicionalne družbe > fizična kazen, izgon, usmrtitev dvosmernost : vsak nadzira vsakogar, ni pooblaščenih spreminjanje skozi čas

5. MORALNE OPREDELITVE, TABUJI IN OBIČAJI Družbena skupnost vrednotam (enakost, spoštovanje, svoboda, pravičnost…) pripisuje veliko moralno težo – se jih moramo držati. - tudi čustvena reakcija na kršenje; se ščitimo - OBIČAJI - ustaljeni vzorci, neformalna pravila, izražanje pripadnosti skupnosti, solidarnosti z njo, upoštevanje reda - TABUJI – stroge prepovedi, v spolnosti, prehranski tabuji, obisk krajev, izvajanje dejavnosti… - NAVADE – vzorec kolektivnega vedenja; kar se v okoliščinah predvideva (npr. pogreb, izrakanje sožalja…)

6. Materialna kultura in tehnologija artefakti – materialni proizvodi avto, računalnik, tv, aparati – spreminjajo vrednote, način preživljanja prostega časa, delitev dela delitev družbe: tisti, ki to imajo tisti, ki tega nimajo tehnologija: način, kako človek preoblikuje in si prisvaja naravo (ogroženost narave? ) avtomatizacija, IT danes ni v ospredju proizvodnja (to prevzemajo stroji), temveč informiranje, komunikacija, trženje, organizacija meje razvoja: razvoj blaginje, vendar tudi onesnaževanje in izčrpavanje narave, razvoj orožja, nadzor…

KULTURNA RAZNOLIKOST 3000 jezikov – nekaj tisoč kultur (relativno zaključenih človeških skupnosti) MEDKULTURNI STIKI Evropska kolonizacija: (podrejanje) – želja po delovni sili, ozemlju, naravnem bogastvu GENOCID – fizično iztrebljanje ETNOCID – uničevanje kulturnih značilnosti Po 2. SV – novi migracijski tokovi, postkolonializem akulturacija – izgubljanje prvotne kulture interkulturalizem – medsebojno prevzemanje kult. značilnosti in sodelovanje enosmerni tokovi

Migracije, interkulturalizem v SLO: a) pred 1. in po 2. SV – selitev v Severno ali Južno Ameriko b) 60. leta – migracije v zahodnoevropske države c) 70. ; 80. leta – imigracije iz bivših jugoslovanskih republik d) 90. leta – begunske imigracije e) 2010 > migracije na Z Današnji trend: želja je MULTIKULTURNOST (oplemenitenje, sodelovanje. . ) in ne ASIMILACIJA

Ponavljanje - list 1. V kakšnem kontekstu smo omenjali sledeče pojme oziroma imena: a) Bradley Manning b) Lampedusa c) Tibet d) Aborigini e) Neukölln Berlin f) Malala g) Kosovo h) Ku Klux Klan i) evtanazija

ETNOCENTRIZEM IN KULTURNI RELATIVIZEM - negativne predstave kolonizatorjev: prvobitna ljudstva so manj inteligentna, nemoralna, manj vredna (religija, IQ testi…) etnocentrizem (kutlurocentrizem) – presojanje tujih kultur s stališča in standardi lastne kulture evropocentrizem – pogled Evropejcev na pripadnike drugih neevropskih narodov (nekaj takšnega mišljenja je potrebno za vzdrževanje trdnosti družbe)

Predstava o našem planetu in evropocentrizem?

Samoumevnost naše kulture, naša kultura kot „prava“ kultura > nižjev vrednotenje in diskriminacija drugih kultur drugi: barbari, divjaki, ljudožerci, ki živijo v daljnih deželah ( geografsko gledano netočno) Eskimi – jedci surovega mesa globus ? ? ? RAZLOGI: - nepoznavanje, nerazumevanje - teritorialni, gospodarski interesi osvajalcev

Kulturni relativizem: presojanje tujih kultur z vidika njihovih lastnih kulturnih standardov - vprašamo se, kakšni so razlogi za določene prakse - brez moraliziranja in zgražanja, izražen interes za kulturno bogastvo in pestrost, radovednost PROBLEMATIČNOST ETNOCENTRIZMA IN KOLTURNEGA RELATIVIZMA nedemokratičnih praks ne smemo tolerirati (obrezovanje ženskih spolnih organov v Afriki, poroke mladoletnih deklet pri Romih in v Aziji, otroško delo…)

Globalizacija, izginjanje kulturne raznolikosti • pretok surovin, blaga, potrošnje • komunikacija, informiranje (tv, internet, satelit) • mobilnost ljudi: turizem, delovna sila, poslovna in politična partnerstva. . . ) • krčenje časa in prostora – globalna dostopnost • kultura, znanost, tehnologija, medicina, izobraževanje, politika, vojaške povezave…

Difuzija, širjenje kulture ne obstaja „svetovna“ kultura neenakomeren pretok smer: iz razvojnih centrov v 3. svet selektivnost : hrana, turizem… protiglobalizacijska gibanja - proti izkoriščanju delovne sile, izkoriščanju in črpanju surovin in naravnih bogastev, proti naraščanju neenakosti, revščini; • ekološki problemi, vojne! • • •

• https: //www. youtube. com/watch? v=Rg. KAFK 5 dj. Sk

Različne skupinem ki temeljijo na: - isti zgodovinski usodi (migrantske skupine) religioznem prepričanju skupnih interesih (motoristična društva) specifične vrednote (meditacija, newage) starostne skupine (mladi!)

Mladinske subkulture – spremenjen položaj mladih: - podaljšanje obdobja šolanja demokratizacija, človekove pravice komunikacijska sredstva (radio – glasba, štadioni) naraščanje življenjskega standarda UPORNIŠTVO: brezperspektivnost, brezposelnost, protivojno razpoloženje (vietnamska vojna) malomeščanstvo in konzervatizem starejših generacij HIPIJI – ZDA – 60. leta (Avstralija, tudi SLO…) – velike posledice

PUNK - kontrakutlura - glasbeno, ideološko, filozofsko, politično, vizualnoumetniško, literarno gibanje; sredi 70 -ih v VB, ZDA in Avstraliji - proti vsem avtoritetam: proti vladi, proti religiozni organiziranosti, politiki, takratnemu šolskemu sistemu, vojski, policiji, kapitalizmu, potrošništvu, nacionalizmu, rasizmu, seksizmu, prilagajanju… - za osebno svobodo (anarhijo), individualizem, človekove pravice, pravice živali, veganizem, socializem, za neposredno akcijo… - Izgled - izraz zavračanja pripadnosti srednjemu razredu, izraz drugačnosti in jasnega razlikovanja od ostalih

SUBKULTURE • oblike znotrajkulturne raznolikosti • znotraj prevladujočih (dominantnih) kulturnih vzorcev se razvijejo neke kulturne posebnosti, lastne le manjši skupini populacije • kontrakulture: v sovražnem odnosu do prevladujočih kulturnih oblik (punk, obritoglavci, kriminalne skupine…)

HIPIJI - ZDA, sredina 60. ih „Love and peace“ ; „Make love, not war. “ vrednote: svobodoljubje, individualnost, skupnost, komuna!! protivojno prepričanje (vojna v Vietnamu), pacifizem (miroljublje), proti jedrskemu orožju liberalnost spolna revolucija, proti vrednotam takratnega srednjega razreda „nazaj k naravi“, povezanost z naravo (drevesa), EKO protipotrošniško, protikapitalistično prepričanje vzhodnjaška filozofija in religija (joga, meditacija, ezoterika…) potovanja, rock festivali, romanja (Stonehenge) dediščina > new age – Mokri potok, Kočevje te vrednote so še sedaj prisotne v dominantni zahodni kulturi, vpliv na film, literaturo, glasbo, likovno umetnost in estetiko….

Subkulture – poimenuj in razvrsti v skupino!

Hare Krishna Ljubljana Amiši, Pennsylvania, ZDA https: //www. youtube. com/watch? v=o 07 ec. Rzk. Lu. M

Spreminjanje kulture - invencije, izumi kompas (300 l. pr. n. št, tisk 15 stol. , mikroskop 17 stol. , telefon 2. pol 19. stol. , parni stroj 2. pol. 18. stol, računalnik 2. pol. 20 stol. ) - odkritja bolezni, zdravila, daljnogled (vesolje) - difuzija, širjenje kulture vendar ne v smislu multikutluralizma, širjenje Z kulture smernice: svoboda posameznika, napredek, razum, razvoj človekovih pravic; tekmovanje!!! integriranost kulture

SOCIALIZACIJA C. Kluckohn, O. Wilde, psihologija, The Wall človek; prevladujejo naučeni in družbeno oblikovani vzorci vedenja, sposobnost učenja, dolgo obdobje odraščanja SOCIALIZACIJA: interakcija z drugimi ljudmi, umeščanje človeka v družbeno-kulturni svet, v katerem živi, učenje in prevzemanje vlog, oblikovanje in spreminjanje svoje osebnosti in identitete inkulturacija: to vedno poteka v stikih in komunikaciji z drugimi!!

prilagajanje družbi: prevzemanje vrednot in norm, vzorcev vedenja (ponotranjenje, interiorizacija) – jih ne dojemamo kot vsiljene, temveč kot naša osebna načela naučimo se prevzemati in opravljati družbene vloge, značilne za to družbo (glede na starost, spol, poklic…) oblikujemo osebnost, identiteto, z le nam značilno komunikacijo, življenjskimi nazori, mišljenjem…