SLOVENSKA DRAMATIKA 1900 1950 Kulturni kontekst V 90

SLOVENSKA DRAMATIKA 1900 -1950

Kulturni kontekst V 90. letih 19. stoletja se je zgodila “ločitev duhov”, tj. diferenciacija skupnosti na liberalce in klerikalce. Politična nasprotja so spodbujala in določala literaturo, zlasti dramatiko. Ker je bilo pisanje dram pogojeno z nacionalnim interesom in s tem politično, je bil poudarek na njegovi izvirnosti.

Večne dileme Fran Milčinski: dramatika in gledališče naj služita publiki. Težko razumljive igre niso zato že umetniške. Etbin Kristan (SN): drama in gledališče naj gledalca ne zabavata, ampak vzgajata in izobražujeta. Anton Aškerc: proti “narodnim igram s petjem”. Kritiki slej ko prej ocenjujejo drame glede na njihovo idejno sporočilo.

Statistika Domače izvirne igre so uprizorjene največkrat samo enkrat, Cankarjev Jakob Ruda kljub temu, da je avtor čaščen in da je v njej igral znameniti Ignacij Boršnik, ni bila uspešna.

Dinamika knjižne dramatike v slovenščini 180 160 py=1900: 1950 and lc=b and la=slv > 833 tekstov 140 120 100 80 60 40 20 0 1900– 04 1905– 09 1910– 14 1915– 19 1920– 24 1925– 29 1930– 34 1935– 39 1940– 44 1945– 49

Delež izvirne dramatike leto vseh tujih % tujih 1901 6 3 50 % 1912 9 3 33 % 1923 35 13 37 % 1938 12 5 42 % 1945 20 5 25 %

Kanonska selekcija Primerjava » kurikuluma « oz. železnega repertoarja s produkcijo leta 1938, kot jo je registriral Cobiss (uc=821. 163. 6* and lc=b and py=1938 and la=slv). Koga sploh poznamo? Golia, Pavel, Sneguljčica: Igra v osmih slikah Tratnik, Virgilij, Zgodba Male rože: Za branje ali za igranje Petančič, Davorin, Lisica Zvitorepka: Cirkuška komedija za današnji čas, uprizorljiva na odru in pod milim nebom Cajnkar, Stanko, Potopljeni svet: Drama v štirih dejanjih Wambrechtsamer, Ana, Za staro pravdo: Zgodovinska igra v šestih slikah iz časa kmečkih bojev Tiran, Ernest, Čudežne gosli: Pripovedka s plesom in petjem v 3 dejanjih Vovk, Joža, Grunt: Ljudska igra v štirih dejanjih Brumen, Anton, Kruci: Ljudska igra s petjem Murnik, Rado in Skrbinšek, Milan, Matajev Matija: Veseloigra v treh dejanjih V modrem so tiste drame, ki jih obravnava France Koblar.

Dramatiki, ki jih obravnava France Koblar MODERNA Etbin Kristan Ivan Cankar Dragotin Kette Oton Župančič Alojz Kraigher Adolf Robida Dragan Šanda Cvetko Golar Anton Novačan EKSPRESIONIZEM Stanko Majcen Alojzij Remec France Bevk Anton Leskovec Ivan Pregelj Miran Jarc Angelo Cerkvenik Ivan Mrak Slavko Grum Rudolf Golouh Makso Šnuderl Obarvani so na seznamu obveznega berila: tisti v sivem imajo status klasikov, tisti v rdečem pa ne.

Dramatiki, dalje LJUDSKA IGRA Janez Jalen Joža Vombergar Pavel Golia Mladinska • Joža Vombergar • Pavel Golia • Mirko Kunčič SOCIALNI REALIZEM Bratko Kreft Jože Krajnc Tone Seliškar Tone Čufar Ivo Brnčič Ferdo Kozak Ivan Potrč Matej Bor

Hinko Smrekar, Slovenski literati: Fran Ksaver Meško, Janez Trdina, Fran S. Finžgar, Ivan Cankar, Vladimir Levstik, Ivan Tavčar, Fran Levec, Etbin Kristan, Zofka Kveder, Anton Aškerc, Fran Govekar, Milan Pugelj, Oton Župančič, Cvetko Golar

Etbin Kristan (1867 -1953) Zvestoba Volja Ljubislava Kraljevanje Kato Vranković Samosvoj ameriška dramatika: Gospodar

Ivan Cankar (1876 -1918) Romantične duše Jakob Ruda Za narodov blagor Kralj na Betajnovi Pohujšanje v dolini Šentflorjanski Hlapci Lepa Vida

Romantične duše prvo Cankarjevo daljše delo, 1897 (pri 21. letih) naslovi: Romantika > Romantične duše > Romantični ljudje neuspešna recepcija: odklonijo ga Dramsko društvo, LZ in Schwentner, natisnje slednji šele 1922, takrat tudi uprizorjeno (6 -krat), vendar slabe kritike Govekar komentira, da je bil odklonjen zaradi avtorjeve domišljavosti

Kako je Viktor Bežek utemeljil zavrnitev Romantičnih duš ker nima dejanja (ni za na oder) ker je romantična, farsa ker gre za “psihopatični poskus, spraviti skupaj nezrelo sanjarko in starega grešnika” ker neverodostojno prikazuje politične boje ker uvaja simbolizem in dekadenco (“Hoteč vvesti v Slovencih simbolizem ka-li ste po mojem mnenju na krivem potu ter zapravljate svoje darove. ” ker je trmast in ne posluša dobrih nasvetov

Kako je Cankar Schwentnerju ponujal Romantične duše “Jeseni sem bil napisal tridejansko knjižno dramo ”Romantične duše“; dovolite, da Vam jo ponudim v založbo. Ker se po snovi in izpeljavi močno približuje modernemu ”dekadentizmu“, bi na slovenskem odru brez velikih prememb ne bila mogoča. Sodba o njeni vrednosti ne gre meni samemu; a morda Vam je znano moje imé vsaj vtoliko, da šušmarskih prizorov ravno ne bote mogli pričakovati, četudi so ”Romantične duše“ moje prvo dramatično delo. [. . . ] Ko bi bil vedel, da odpré v Ljubljani svojo trgovino slovenski založnik, ki menda ni nikak tesnosrčnež, kakor so navadno naši domači knjigotržci, ponudil bi Vam bil svoje poezíje; a takó ni šlo drugače, kakor da sem se zatekel k Bambergu, če jih nisem hotel dati čisto zastonj. No, tudi on je bíl ”žid“, kakor se je izrazil Levec in ker se mi je mudilo za denar, plačal mi je za pesmi še pozimi 200 fl. in prihodnji mesec začné s tiskom moje ”Erotike“, ki izide začetkom septembra. S svojo ponudbo na Vas sem hotel čakati do avgusta, ko dokončam novo in kakor mislim, dovršenejšo dramo - ”Jakob Ruda“, - katero imam zdaj v delu. Ponudil bi Vam bil obé in to bi bila najbrže lepa knjiga. A da nísem mogel čakati, temu je vzrok tradicijonalno životarenje slovenskih poetov, ki že od nekdaj nímajo druzega, kot malomarno zavozlano kravato. Od ”Romantičnih duš“ sicer ne pričakujem nikakega bogastva; knjižica bi obsegala morda kakih 120 straníj, in zdí se mi, da bi bila vredna 150 fl. ”

Ocene ob izidu 1922 Cankar išče prilike, da bi na velikih javnih ljudeh pokazal slabosti in napake svoje dobe [. . . ] negativna kritika našega zasebnega in javnega življenja. Mladi Cankar skuša razkrinkati družbo [. . . ] trgati maske z obrazov, to je namen njegove umetnosti. (Jutro)

Taras Kermauner o Romantičnih dušah statična (“dramatična slika”), vendar kvalitetna osebno (sentimentalno) : družbeno antipolitična problematičen je tudi junak, ne samo družba junak je dvoplasten: močan subjekt > avtodestruktiven (romantično hrepeneč) zaničevanje družbenega in političnega človeka lestvica Cankarjevih vrednot: duša > užitek v cinizmu > gnus do malomeščanstva (“normalnih”) telesna ljubezen (C. junaki so nespolni) : duhovna ljubezen (eros + thanatos)

Taras Kermauner o Romantičnih dušah, naprej ženske (21 %): Pavla (sirota), Olga, Ivanka, Makovka, Vrančičevka; vseh oseb je 19 blato : nebo “C. bolj spoštuje močne, velike, za svoja dejanja odgovornost sprejemajoče osebnosti, vladarje [. . . ] kot pa njihove manj nasilne, bolj povprečne, manj odgovorne, manj zanimive družabnike [. . . ] Zdi se namreč, da je v vladarskih dušah vendar vsaj sled tistega, kar bi lahko pripeljalo k pravi osebi. ” propadli junak (Pavla): ne mara doma (pač pa tujost), je bolan, bloden, ekstatičen, vendar je subjekt (vprašanje njegove “normalnosti”) C. naslednje drame odkrijejo politika revolucionarja

Vprašanja Glavna oseba? Zakaj samo priimek? Je omahljiva ali le samovoljna? Doživi pozitivno preobrazbo? Kontekst besede “romantičen” in “sentimentalen”? [ljubezen] Kontekst besed “korup* [gospostvo, samodrštvo, nemorala, blato, leonba, cinizem, propalost] in hrup* [veselje, šum, zabava]? V čem je dramski konflikt? Kdo so njegovi nosilci? Oznaka oseb: moški, ženske. Konstelacija oseb. Socialni status oseb. Žanrska oznaka drame: politična drama? ljubezenska drama? seveda, tudi družbenokritična in satirična. Pomenljivost naslova: ironičen?

Jakob Ruda 1898 “tragični obračun zgrešenega življenja” (Koblar) družinska tragedija > psihološka drama v Ibsnovem slogu drama o gospodarskem polomu veljaka > drama etičnih dilem Kraj: trg Drenovo (= Vrhnika) junak obsodi sam sebe in napravi samomor ter tako pomiri vest in poravna krivdo podobnosti z Romantičnimi dušami: preobrazba glavne osebe? socialni status oseb (trgovec, podjetnik, slikar, inženir, učitelj)

Za narodov blagor natis 1900 pri Schwentnerju, uprizorjena 1005 v Pragi in 1906 v Ljubljani politična drama: proti liberalizmu in patriotizmu moralizem, tendenčnost > satira/farsa konstelacija oseb Grozd, Gruden, Gornik, pomočniki: Helena, Matilda, pisar Golob > Ščuka narod (nacija) : ljudje [ljudstvo] Ščuka: ”V vsakem človeku je nekaj človeka, resnično! In kadar se ta človek vzbudi —! Kadar se vzbudi v hlapcih gospod, v sužnjih kralj! Dragi moj, kadar ne bo več » naroda «; kadar bodo samó ljudjé, samí svoji, predrzni in ponosni; . . . kralji v cunjah! Takrat ne bo več tega naroda, ki capljá na različnih uzdah, ki je naprodaj za groš, za uslužen smehljaj!”

Ščuka Dà, in ostalo mi ni drugega iz tistih časov nego fraze. Od teh zdaj živim. . . (S premenjenim glasom, z ironijo. ) Glejte, kakó je dobro, če je bil človek idealen. Kar je bilo lepega in resničnega, je sicer izginilo za zmerom, toda plašč je pustilo v sobi. Besede so ostale, tiste fraze namreč, ki so dandanes naše svetinje in vse naše bogastvo. Grudnovka Ali prosim Vas, kaj pa hočete brez fraz? Ščuka Res je, vsak upor bi bil neumen in brezuspešen. Tiste lepe besede, ki so nekdaj nekaj pomenile, in ki so zaradi tega uživale upravičeno spoštovanje, so zdaj samo še fraze; spoštovanje pa je ostalo, in kdor te fraze zasmehuje, je izdajalec različnih idej, svetinj, in tako dalje. . . Grudnovka To naposled ni taka nesreča. Ljudje žive, kakor so živeli, in fraze ne škodujejo nikomur. Ščuka Škodujejo, ubijajo!. . . Laž ne ubija s kolom, ali plazi se po žilah kakor strup, počasi in oprezno, ne opazi se, kako deluje. . . Ali mislite, da je res mogoče še dolgo živeti v takem zraku, — tako polnem laži in fraz, da se ne vidi preko ceste? — Po takih dneh prihajajo viharji. Grudnovka A Vi živite vendar, — Vi delate sami te fraze, Vi jih propagirate, Vi jih branite; ravno Vi, naš imenitni žurnalist, prašite po cestah, da se dviga čez hiše. . . Ščuka Prah me zaradi tega nič manj ne grize v oči. . . (Vstane. ) Zaničujete me po pravici: jaz sem nesrečen človek. Kdor je dandanes nesrečen, je zaničevanja vreden. Treba je samo pripogniti koleno, samó sladko smehljati se je treba. . . nič drugega. In ničesar ne sme človek videti in ničesar si ne sme želeti. . . Ali jaz vidim, kako gremo vsi skupaj navzdol, v neskončno blato, jaz vidim, da so nam laži in fraze vzele še tisto malo, kar smo imeli dobrega in krepkega v sebi. Kdor bi gledal to življenje od daleč, bi se mu smejal; kdor ga mora živeti in je pošten, je najbolje, da se obesi. . . Ničesar si ne sme človek želeti, ničesar želeti!. . . Ali jaz bi rad gledal ljudi, ki bi govorili brez strahu in brez ozirov in brez sebičnosti; rad bi gledal ljudi, ki bi pljunili pod mizo, preden bi izgovorili eno tistih fraz, od katerih zdaj živimo in ki so cilj in konec vsega našega neumnega in brezpomembnega delovanja. . . In to bi vendar ne bilo takó težko! — Samo oči bi bilo treba odpreti. . . Nič drugega bi ne bilo treba: — samo oči odpreti, dokler jih prah popolnoma ne zapraši. . . Zrak bi se izčistil, in mi vsi bi dihali. . . (Daljši prestanek. Z mirnejšim glasom. ) No, daleč je do tega. . .

Kralj na Betajnovi

Pohujšanje v dolini Šenflorjanski

Hlapci Stanovska drama (o učiteljih), nazorska drama, politična (protiklerikalna) satira > duševna (psihološka drama) Socialist Jerman : župnik, ki predstavlja oblast Konec: odpoved socialni akciji? pomirljivost oblasti?

Lepa Vida

Vojna drama V kaverni, 1924 Kdo je kriv? 1934 Erotična zakonska drama V vrtincu, 1924 Greh, 1926 Očiščenje, 1927 Proletarska drama Žrtev, 1940

Oton Župančič, Veronika Deseniška

Slavko Grum, Dogodek v mestu Gogi

France Bevk, V kaverni

Stanko Majcen, Apokalipsa

Miran Jarc, Vergerij

Bratko Kreft, Velika puntarija

Ivan Potrč, Kreflova kmetija

Matej Bor, Raztrganci