SILA Kadar na telo deluje drugo telo in

SILA

Kadar na telo deluje drugo telo in spreminja njegovo obliko, zgradbo ali gibanje, pravimo, da na telo deluje sila. Če se gibanje telesa spremeni ( poveča ali zmanjša se hitrost, spremeni se smer ) ali če se telo deformira ( raztegne, skrči, deformira ), pomeni, da je na telo delovala sila.

primeri delovanja sile:

SILA ob dotiku na daljavo - tlačna - električna - natezna - magnetna - trenje - gravitacijska

Sila je vektor – pomembna je smer, velikost in lega. Označimo jo z F, ponazorimo z usmerjeno daljico, merimo s silomeri, enota je N ( Newton ) F 1 Dolžina daljice nam podaja velikost sile. prijemališče sile npr. ( 1 cm pomeni 1 N )

Določanje rezultante večjega števila sil Kadar na telo deluje več sil, rezultanto vseh delujočih sil določamo z vektorsko vsoto. To pomeni, da v konico prvega vektorja postavimo prijemališče vektorja druge sile ( z vzporednim premikom ) in nato nadaljujemo. Rezultanta vseh sil pa poteka od prijemališča prve sile, do konice zadnje sile.

Primer 1 Določi rezultanto sil na sliki. F 1 F 3 F 2

F 1 F 3 F 2

Primer 2 Določi rezultanto sil na sliki: F 1 F 3 F 2

Primer 2 Določi rezultanto sil na sliki: F 1 F 3 F 2

zakon vztrajnosti Če na telo ne deluje nobena sila ali če je rezultanta vseh delujočih sil nič, se telo giblje s stalno hitrostjo ( enakomerno ) oziroma miruje.

Primer 1 Vriši in poimenuj sile na sliki. Utež na vrvi miruje.

Primer 2 Izračunaj in nariši rezultanto sil F 1 in F 2. Velikost sile F 1 = 200 N, sile F 2 = 150 N. Merilo 1 cm predstavlja 100 N. a) sili sta nasprotno usmerjeni b) sili sta enako usmerjeni c) sili sta pod pravim kotom, s skupnim prijemališčem

Primer 3 Določi rezultanto sil na mirujočo obešeno utež na sliki. Sila teže uteži je 3 N. ( Merilo: 1 N je 1 cm ). Določi tudi velikost sil vrvi.