Seminar za mentorje za Cankarjevo tekmovanje Vrhnika november
Seminar za mentorje za Cankarjevo tekmovanje, Vrhnika, november 2006 Tipologija sodobne slovenske kratke proze Doc. dr. Blanka Bošnjak Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta Maribor Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofska fakulteta Maribor
Seminar za mentorje za Cankarjevo tekmovanje, Vrhnika, november 2006 Čas kratke zgodbe: antologija slovenske kratke zgodbe, 1998 CILJ KLASIFIKACIJE: prevladujoče lastnosti tipov 1. 2. 3. 4. postmodernistični tip ultramodernistični tip iracionalistično-mistični tip neorealistični tip: • minimalistični tip/podtip • posteksistencialistični tip/podtip Filozofska fakulteta Maribor 2
Seminar za mentorje za Cankarjevo tekmovanje, Vrhnika, november 2006 2 TEMELJNI PARADIGMI V OBDOBJU SLOVENSKE LITERARNE POSTMODERNE 1. PARADIGMA: - duhovnozgodovinski temelj novih literarnih usmeritev - pojavljanje metafikcije skozi medbesedilnost, fabulacijo - postmodernistični tip 2. PARADIGMA: - duhovnozgodovinski temelj preteklih literarnih usmeritev (npr. realizem, modernizem …) - nadgradnja v: npr. neorealizem, ultramodernizem … - vzporeden pojav minimalizma s postopki postmodernizma - tipi kratke proze: • ultramodernistični tip • iracionalistično-mistični tip • neorealistični tip: minimalistični tip/podtip posteksistencialistični tip/podtip Filozofska fakulteta Maribor 3
Seminar za mentorje za Cankarjevo tekmovanje, Vrhnika, november 2006 POSTMODERNISTIČNI TIP SODOBNE SLOVENSKE KRATKE PROZE Primeri besedil za postmodernistični tip: Igor Bratož – Café do Brasil Igor Zabel – Pomen goloba L. Rade Krstić – Beseda Zgodovinski podtip: Aleksa Šušulić – Ostrina aporije Podtip kriminalke in detektivke: Maja Novak – Duhovi so Schroedingerjeve mačke Fantastični podtip: Milan Kleč – Polna pljuča Silvija Borovnik – Gutijeve zgodbe Sebastjan Pregelj – Onstran steklene stene Aleš Čar: Igro-nanija Filozofska fakulteta Maribor 4
Seminar za mentorje za Cankarjevo tekmovanje, Vrhnika, november 2006 POSTMODERNISTIČNI TIP SODOBNE SLOVENSKE KRATKE PROZE Značilnosti: - žanrskost (težave pri kategorizaciji): detektivka, kriminalka … - postmodernistična metafikcija (npr. Igor Zabel – Pomen goloba L. , Rade Krstić – Beseda): - metaliterarni govor / avtorefleksivni komentar (npr. str. 59) - fabulacija (npr. Igor Bratož – Café do Brasil, str. 47) medbesedilnost / citatnost na jezikovnem (npr. dikcija homiletike) in besedilnem nivoju (npr. Rade Krstić – Beseda, str. 214 – Roland Barthes: Smrt avtorja, 1968) Filozofska fakulteta Maribor 5
Seminar za mentorje za Cankarjevo tekmovanje, Vrhnika, november 2006 FANTASTIČNI PODTIP: - osemdeseta in devetdeseta leta 20. st. pod okriljem postmodernizma - značilnost je metafikcijska medbesedilnost - mišljeno je ožje pojmovanje fantastičnosti – kar je plod individualne avtorjeve ustvarjalne domišljije (izključena kolektivna fantazija pravljic in mitov) - elementi realnega sveta se sestavljajo v potujeno celoto, racionalno nerazložljivo, lahko je grozljiva ali groteskna (npr. Milan Kleč – Polna pljuča, str. 22 -23) Filozofska fakulteta Maribor 6
Seminar za mentorje za Cankarjevo tekmovanje, Vrhnika, november 2006 ULTRAMODERNISTIČNI TIP SODOBNE SLOVENSKE KRATKE PROZE • prevladuje nadčasovno razumevanje pojma ultramodernizem • formalno-slogovne značilnosti (notranji monolog in tok zavesti) • ultramodernistična estetika: modernistična nedovršenost in avtorefleksivnost • v slovenski prozi kot nadgradnja modernizma – pozni modernizem v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. st. (npr. zgodnji Andrej Blatnik in Lidija Gačnik Gombač – Vnebovzetje, str. 203 – razpršenost subjekta, neizpeljani dogodki, prelivanje dogajanja, ni fabule, fabulativni fragmenti okrog istega tematskega jedra = travmatična izkušnja poroda, nadrealistična metaforika) Filozofska fakulteta Maribor 7
Seminar za mentorje za Cankarjevo tekmovanje, Vrhnika, november 2006 IRACIONALISTIČNO-MISTIČNI TIP SODOBNE SLOVENSKE KRATKE PROZE - besedila “magičnega realizma” v slovenski različici (se razlikuje od latinskoameriškega – magično, fantastično del običajnega sveta) - besedila s tematiko metafizičnega in religioznega gibanja sodobne duhovne intelektualne miselnosti - motivno-tematski elementi ljudskih pravljic in mitov - postsimbolistične, nadrealistične pripovedne prvine - modernističen slog pisanja - razpršenost subjekta - podobnost s fantastičnim podtipom postmodernističnega tipa - Primeri: npr. proza Ferija Lainščka in Vlada Žabota Filozofska fakulteta Maribor 8
Seminar za mentorje za Cankarjevo tekmovanje, Vrhnika, november 2006 NEOREALISTIČNI TIP SODOBNE SLOVENSKE KRATKE PROZE - ohranjanje značilnosti realizma na stilnem nivoju na snovno-tematskem nivoju (podoba družbe, socialne stvarnosti, narave in vsakdanjega življenja) se nadgrajuje z orisi sodobnih urbanih okolij mešanje elementov visoke in nizke literature (npr. Dušan Čater – Jesenske višave, Marijan Pušavec – Veriga) stopnjevanje v smer verizma, bizarnosti pripovedne snovi in besednjaka (npr. Franjo Frančič – Cesta) v okvir neorealističnega tipa sodita: minimalistični tip / podtip posteksistencialistični tip / podtip Filozofska fakulteta Maribor 9
Seminar za mentorje za Cankarjevo tekmovanje, Vrhnika, november 2006 MINIMALISTIČNI TIP / PODTIP - pojav na prehodu iz osemdesetih v devetdeseta leta 20. st. kot odklon od postmodernizma opazen tudi v drugih umetnostih (v likovni, scenski, glasbeni) značilnosti na tematsko-motivni ravni: čut za atmosfero, intimne podrobnosti medčloveških odnosov, partnerskih zvez, družin subjekt je enovit, pasiven – ugotavlja stanje, ni zunanje akcije – t. i. “subjekt pogovarjanja” (Carver) stilne značilnosti: realističnost opisov, neumetelnost, pogovornost, dialog predstavniki: nekdanji zagovorniki postmodernizma – npr. Andrej Blatnik – Vlažne stene in Polona Glavan - Pravzaprav Filozofska fakulteta Maribor 10
Seminar za mentorje za Cankarjevo tekmovanje, Vrhnika, november 2006 POSTEKSISTENCIALISTIČNI TIP / PODTIP - - eksistencializem na Slovenskem od tridesetih do šestdesetih let 20. st. (usmerjenost na individualno človeško bitje – njegovo bivanje je eksistenca, usmerjeno k sebi, preko sebe pa k BITI (Heidegger) in transcendenci, temeljna opredelitev je svoboda, oblikuje se kot projekt, občutki tesnobe, skrbi do absurda) značilnosti eksistencializma v sodobnejši varianti imenujemo posteksistencializem (konec 20. st. ) Predstavniki: Maks Kubo – Odprto pismo bogu, Boštjan Seliškar – Taksist, Vinko Möderndorfer – Najin otrok, Drago Jančar – Pogled angela, Jani Virk – Vrata, Ted Kramolc – The Perfec Room Filozofska fakulteta Maribor 11
Seminar za mentorje za Cankarjevo tekmovanje, Vrhnika, november 2006 AKTANTSKI MODEL KRATKE ZGODBE CESTA FRANJA FRANČIČA pripovedovalec/pošiljatelj bralec/prejemnik želja po dvigu nad » vsakdanje blaznosti «[1] subjekt 0 individualna zaznamovanost s statusom človeka z obrobja družbe [1] Tako se imenuje tudi ena izmed kratkih zgodb Franja Frančiča iz zbirke Istra, gea mea (1993), po kateri smo to sintagmo prevzeli, in sicer zgodba kot prikaz razmišljanja glavnega akterja o smislu vsakdanjega življenja. Filozofska fakulteta Maribor 12
Seminar za mentorje za Cankarjevo tekmovanje, Vrhnika, november 2006 MOŽNOSTI NADALJNJIH RAZISKAV: 1. Nadgradnja tipologije na osnovi najnovejših besedil slovenske kratke proze in njen prenos na daljše prozne zvrsti (npr. na roman, povest …). 2. Raziskava sodobne aktualizacije pomenov mitoloških tem, npr. incesta, iniciacije, stvarjenja, žrtvovanja … 3. Raziskovanje teorije komunikacije skozi optiko teorije kratke pripovedne proze (recepcija). Filozofska fakulteta Maribor 13
- Slides: 13