SEMINAR ZA MENTORJE 14 in 15 5 2018

SEMINAR ZA MENTORJE 14. in 15. 5. 2018 Hotel Lambergh, Begunje na Gorenjskem Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

KREATIVNA DELAVNICA PISANJA Dr. Zoran Pevec

O literarni teoriji - literarne teorija - zakaj; - korenine evropske civilizacije – antika; - Platon, Aristotel (Država, Poetika); - mimesis – oponašanje resničnega sveta; - medtem ko Platon meni, da je stvarnost le nepopoln posnetek večne in popolne ideje, umetnost pa je še nepopolnejši posnetek te stvarnosti, torej posnetek posnetka, po Aristotelu umetnost ob posnemanju deluje še človekova domišljija, ki naravo nadgrajuje s svojim razmišljanjem o njej. Pripravil: dr. Zoran Pevec

Oblika literarnega dela Pesmi in na sploh literaturo je verjetno možno pisati tudi brez določenega znanja, zelo verjetno pa je res, da je dobro vsaj poznati, če že ne tudi obvladati literarno morfologijo – formo: - kaj je literarna snov, kaj motiv, tema in ideja; - kaj je vsebina, kaj forma (v kakšnem razmerju sta); - notranja, zunanja forma; - stil in teorija verza. Zelo pomemben je sodoben jezik, jezikovni nabor. Pripravil: dr. Zoran Pevec

Retorične figure - metafora, metonimija, komparacija; - ironija; - druge retorične figure: različna ponavljanja (anafora, epifora …), hiperbola, oksimoron, evfemizmi, hiperbaton (inverzija) itd. ; - glasovne figure: rima, asonanca, aliteracija; - verzni sistemi. Pripravil: dr. Zoran Pevec

Kako narediti pesem? • pomembnost teorije, a nič manj pomemben ni naš občutek za pravo besedo na pravem mestu – stilistika; • branje kvalitetnih pesnic/pesnikov – klasikov, sodobnih (Edvard Kocbeka, Kajetan Kovič, Dane Zajc, Gregor Strniša, Svetlana Makarovič, Saša Vegri, Tomaž Šalamun, Veno Taufer, Milan Jesih, Milan Dekleva, Uroš Zupan, Primož Čučnik, Peter Semolič, Robert simonišek, Lucija Stupica, Alja Adam, Jana Putrle, Petra Kolmančič, Veronika Dintinjana, Katja Perat; Robert Frost, Paul Celan, Czeslaw Milosz, Adam Zagajewski, Frank OʹHara, John Ashberyja, Geofrey Hill, Jehudi Amihai, Octavio Paz, Sylvia Plath, Hilda Doolittle, Anne Carson, Adrienne Rich idr. Pripravil: dr. Zoran Pevec

Nekaj napak, ki jih navaja pesnik Gottfried Benn: • Upesnjevanje - pretirano poudarjanje doživljanja lastne usode deluje vsaj patetično – pretirano čustveno. • Pretirana uporaba primerjalnega veznika kakor. • Pretirana uporaba barvnih primerjav ali oznak. • Serafični ton. Če se v pesmi takoj pojavijo šumenje studencev in harfe in lepe noči in tihota in verige, ki nimajo nikjer začetka, neskončno brezmejnosti. Pripravil: dr. Zoran Pevec

DOMIŠLJIJSKO SKLADIŠČE • dobro je imeti vedno pri roki zvezek, tablico, pametni telefon, v njih si lahko v vsakem trenutku zapišemo besedo, misel ipd. , kar nam pride na misel; • recimo, da pišemo o naravi. Potrebno je prebrati čim več literarnih del na to temo; in dobro opazovati; Pripravil: dr. Zoran Pevec

Od kod vse naši spomini? - o tem je napisal odlično knjigo G. Bachelard – Poetika prostora. V njej piše o spominih na družino, dom, vonjave kuhinje, o hiši, podstrešju, kleti, o tem, kar hranimo v omarah, predalih … O vsem tem lahko napišemo pesem; - pri vsem skupaj nikakor ne smemo pozabiti, da če nimamo o stvari, o kateri pišemo, nič posebnega za povedati, potem je bolje, da sploh nič ne napišemo. Pripravil: dr. Zoran Pevec

Kratki nasveti in napake pri pisanju Pripravil: dr. Zoran Pevec

Deset nasvetov o tem kako ne pišimo 1. Ne bodimo pretirano poučevalni. 2. Ne govorimo o občutkih, v katere nismo prepričani sami. 3. Ne bodimo mlačni. 4. Ne posiljujmo z rimo. 5. Izogibajmo se izrazni arhaičnosti – starinskim izrazom ipd. 6. Obrnjen vrstni red besed ni primeren (ti osmešil si me; vse le pozabiti si želim). 7. Ne bodimo pretirano sentimentalni, patetični. 8. Ne govorimo o emocijah s splošnimi termini. 9. Ne zmišljujmo si preveč, vsaka fikcija ima svoje meje. 10. Ne pišimo preveč nejasno niti preveč enostavno. Pripravil: dr. Zoran Pevec

Deset nasvetov o tem kako pišite 1. Bodimo zabavni, če zabavate in resni, če pišete resno. 2. Pišimo zgoščeno, jedrnato. 3. Bodimo posebni. 4. Pripovedujmo o posebnih pripetljajih na poseben način. 5. Bodimo raziskovalni, ne samo s pripovedjo, temveč tudi v jeziku. 6. Poskušajmo presenetiti. 7. Osredotočimo se na temo pisanja. 8. Izražajmo ideje, uporabljajmo metafore, metonimije … 9. Posvetimo se pravemu pomenu besed. 10. Berimo, berimo. Pripravil: dr. Zoran Pevec

Vprašanja, ki si jih zastavlja vsak človek, morda književnik še bolj intenzivno … Smisel življenja – smisel pisanja … 1. Kaj je smisel življenja? 2. Zakaj sploh je nekaj in ne raje nič? 3. Je lahko smisel življenja hruška ali je smisel življenja poezija? Pripravil: dr. Zoran Pevec

4. Imam glavobol. Imam klobuk. Zakaj ne moremo reči: » Na, vzemi moj glavobol. « 5. A je vsako vprašanje možno v katerem koli času? Bi lahko recimo Rembrandt vprašal, ali je zaradi fotografije realistično slikarstvo postalo odveč? 6. Zakaj je tragedija ena od tistih umetniških form, ki se z vprašanjem po smislu življenja spopade najbolj pronicljivo in neomajno? Morda zato, ker je sposobna neustrašno sprejeti tudi najgrozovitejše odgovore nanj? Pripravil: dr. Zoran Pevec

7. Kaj najbolj določa življenje – ljubezen, smrt …? 8. Človek lahko govori o nečem, čemur lahko rečemo človeško stanje. A je verjetno, da recimo želve v zavetju svojih oklepov tuhtajo o svojem želvjem stanju? 9. So človeška bitja edine » živali «, ki živijo v stalni senci smrti? 10. Je vedenje pomočnik sreče ali njen nasprotnik? Pripravil: dr. Zoran Pevec

Toda pesnica/pesnik zapisujeta tudi: - vsakdanje dogodke, - oglede kulturnih znamenitosti v muzejih, - večinoma v pogovornem jeziku. Pesniško svobodo zaznamujejo: - hipni dogodki, - druge umetnosti, kot so slikarstvo in glasba. Pripravil: dr. Zoran Pevec

Nekatere tehnične rešitve pri npr. Franku O΄Hari spominjajo na: - kolaž, filmski jezik; - menjajočo perspektivo; - premike kamere, približanje in odmike; - vse zato, da bi bila situacija prikazana z različnih zornih kotov in čim bolj plastično. Pripravil: dr. Zoran Pevec

PRIMERI Pripravil: dr. Zoran Pevec

Pripravil: dr. Zoran Pevec

Čučnik - eden najizrazitejših primerov za urbanost v slovenski poeziji zbirka z naslovom Oda na manhatnski aveniji (Čučnik, Podlogar, Kariž 2003). V povezavi z urbanim je tudi oblikovna oprema knjige s fotografijami iz manhatnskega središča New Yorka. V knjigi so zbrane pesmi, ki so zgoščeno urbane na različnih nivojih. Avtentičnost urbanega ameriškega okolja poudari verz ali pesem, zapisana v angleščini. Pripravil: dr. Zoran Pevec

KJE KDAJ KDO NY NY big city of dreams but life in NY ain´t always what it seems too much too many people too much a ha ha more light eternal flow music we know I can dance the words (Čučnik, Podlogar, Kariž 2003: XXXIV) Pripravil: dr. Zoran Pevec

ZAKAJ JE SEKS MOŠKEGA SPOLA ČE PA JE OBOJESPOLEN (Petra Kolmančič 1995: 21) Pripravil: dr. Zoran Pevec

Petra Kolmančič (Uvod v poželenje, 2004. Maribor, Subkulturni azil, str. 35) Moč Iz tega, da te ni in ne bo, iz tega je zdaj moj značaj. Iz tega, da tudi ko si, si iz trenutka v trenutek spet vse bolj odsoten. Biti moram res zelo močna, biti moram ženska in pol in psica, biti bela samotna obala pozimi, da ljubim tisto, kar mi že v prihodu odhaja. Pripravil: dr. Zoran Pevec

Tomislav Vrečar (Punk še ni hin, 1997. Ljubljana: KUD France Prešeren, str. 18) Heroj zbiti hitrost časa ki te ubija razbiti psu gobec pankrtu krivemu protiustavnih besed onaniranje na grafitnem polju objeti slavo trenutka ko odjadraš proti vsemogočnemu toku psovk Pripravil: dr. Zoran Pevec

Lirski subjekt v pesniški zbirki Rimska cesta v pesmi Mestne stezice (Semolič 2009: 91): Stezice v mestu so bolj skrite kot sledi srnjadi. Sproti jih prerašča grmičevje korakov, zasipa asfaltna puščava. In vendar so tukaj – srebrne niti, ki nas vodijo od doma do trgovine, od trgovine do bližnjega bifeja do obiska, katerega narava je znana le gostitelju in gostu. Z roko v roki slediva nevidni srebrni niti prek križišča in mimo zaplate že speče zemlje za bližnjim gledališčem. Veter je pripeljal temne oblake nad center in nama mrši lase. Mraz se nama zajeda za nohte. Spomnim se neke pesmi in ti povem njen prvi verz. V odgovor mi pokažeš otroški balon vijolične barve, ki v ritmu sunkov vetra skaklja ob nama. kot hišni ljubljenček. A le za nekaj srčnih utripov. Potem odskoči na cesto in izgine za bližnjim vogalom – sledeč nevidni stezi tudi on. Pripravil: dr. Zoran Pevec

V prvem delu razmišlja o » nevidnih srebrnih nitih «, poteh po mestu med trgovino in bifejem; v drugem pa na enem takšnih sprehodov » otroški balon « izginja v neki neobstoječ čas in kraj. Svet mesta stoji nasproti svetu sanj, otroške radoživosti. V mestni množici ni prostora za individualnost, poti so določene, urejene, kar pomeni nesvobodo oziroma omejitev izbire in čustvene bližine. Pripravil: dr. Zoran Pevec

VAJE Pripravil: dr. Zoran Pevec

Dokončevanje misli, stavka Dokončajte naslednje misli in poskušajte biti pri tem čim bolj inovativni, posebni. Tišina v gozdu je kot … Jadro na ladji je slišati kot … Poslušati valove je, kot … Rastline sanj cvetijo in dozorijo v tišini … Šumenje školjke v ušesu je … Pripravil: dr. Zoran Pevec

Prebujanje je prisluškovanje… Mesto je tiho kot … Tu sem in poslušam … Pripravil: dr. Zoran Pevec

GLAS Napišite pesem ali kratko zgodbo o glasovih: - pišite o glasu kot o nečem posebnem; - napišite kako se z njegovo pomočjo povezujete s svetom; - napišite kateri glasovi se pojavljajo v različnih delih dneva; - napišite pesem, kako se oglaša tišina; - napišite kdo vse daje glasove od sebe; - pišite o glasovih v naravi; Pripravil: dr. Zoran Pevec

- pišite o glasovih v mestu; - pišite o razlikah med različnimi glasovi; - opišite človeške glasove; - opišite glas kot jok, petje, krik …; - kaj vse prihaja in kaj odhaja z glasovi; na kakšen način se to dogaja; - glas je lahko glas tudi izdajalski; - izmislite si sami kakšno vrsto glasu in pišite o njem; - poskusite narediti dobro primerjavo o glasu … Pripravil: dr. Zoran Pevec

ŠE VAJE - vsakdo naj napiše besedo, potem jih dajte v klobuk, potem naj vsak meže vzame besedo iz klobuka; zapisujte jih zapovrstjo, podobno lahko počnete tudi sami – recimo zapisujte poljubne besed iz revij, časopisov; metoda se imenuje Tzara’s hat (klobuk pesnika Tristana Tzara, znanega dadaističnega pesnika); - vzemite dve strani, dveh različnih člankov v revijah, strgajte vsako stran na pol, potem pa prvo polovico dodajte drugi, drugo pa prvi; metoda se imenuje Burroughs’s fold-in (Burroughsovo zavijanje – Burroughs je znani ameriški literat); found poetry; - napišite pesem, potem pa jo nekje prerežite, začetek potem priključite koncu; - napišite pesem o tem kar se vam je sanjalo, opišite tudi najbolj neverjetne stvari; Pripravil: dr. Zoran Pevec

- napišite pesem samih fraz, vzetih iz različnih koncev; sestavite pesem iz različnih področij, literarnih, zgodovinskih, reklamnih, uporabite naključne fraze iz slovarjev ipd. ; - napišite pesem, potem pa pustite prazen prostor med besedami in tja vpišite popolnoma naključen besede, misli; - napišite pesem s 25 besedami in vsaka beseda naj se začne z drugo črko; - napišite pesem, v kateri se bo vsaka beseda začela z isto črko; - v literarni delavnici naj 14 ljudi napiše vsak svoj verz, potem jih združite v eno pesem; Pripravil: dr. Zoran Pevec

- imitirajte pesmi vaših najljubših pesnikov; - napišite pesem, ne da bi govorili o objektivnem; - napišite avtobiografsko pesem brez zaimkov; - napišite vse kar ste slišali recimo v eni uri; - napišite pesem, vsak verz se naj začne s » spomnim se «; - napišite najbolj grozno pesem kar si lahko zamišljate; Pripravil: dr. Zoran Pevec

- napišite deset pesmi, tako da ima prva eno, zadnja pa deset besed; - napišite pesem sestavljeno iz samih vprašanj; - napišite pesem, v kateri se bo vsak verz končal z nekončanimi mislimi, s tremi pikami na koncu; - napišite vizualno pesem; - uporabite svojo domišljijo in napišite nekaj, kar tukaj nismo predlagali. Pripravil: dr. Zoran Pevec

Prvine proze - zgradba (zunanja: to je na zunaj najbolj vidni del vsake knjige, gre za naslov knjige, kako so razdeljena posamezna poglavja, odstavki ipd. ; notranja: tu pa gre za sam potek in vodenje zgodbe, kako se » pretakajo « določeni deli vsebine med seboj ipd. ); - motiv, tema, ideja (motiv je sestavljen večji del iz snovno-materialnih sestavin in je v pripovednih delih lahko recimo neka katastrofa, nesreča, junakova zaljubljenost, znana osebnost ipd. ); tema je naloga ali predmet pisanja, sestavljena je pretežno iz idejno-racionalnih in afektivno -emocionalnih prvin – če je iz idejno-racionalnih, potem govorimo o ideji); - fabula ali zgodba – tu gre za potek dogajanja v konkretnem časovno-prostorskem kontinuumu z začetkom, sredino in koncem ali recimo rast-vrh-konec; Pripravil: dr. Zoran Pevec

- siže (je zelo pomemben za vsako pripovedno zgodbo, gre namreč za to, kako je zgodba strukturirana, kako se posamezni deli menjujejo med sabo, sosledje dogodkov, miselni diskurzi ipd. ); - karakterizacija (pripovednik mora poznati obnašanje, psihologijo človeka, družbene odnose v katerih se nahajajo posamezniki, kako funkcionira politik, kako kmet, kako intelektualec, obnašanje žensk, moških, otrok …); - perspektiva (poznamo več vrst perspektiv – tako npr. scensko, ki omogoča pripovedovalcu, da vidi dogajanje nazorno pred sabo, kot na bližnjem prizorišču; panoramsko: pripovedovalec gleda na pripoved nekako oddaljeno iz ptičje perspektive; zunanje gledišče: je podobno prejšnjemu, pripovedovalec gleda na pripoved od zunaj, kot na predmet – tako sta pisala recimo Tolstoj ali Balzac); notranje gledišče: pripovedovalec je eden od junakov zgodbe); Pripravil: dr. Zoran Pevec

- pripovedovalec: avktorialni: vsevedni, ima pregled nad dogodki – primer je recimo Fieldingov Tom Jones; prvoosebni: tj. tkim. » jazov « pripovedovalec, ki sam nekaj doživlja in iz sebe prvoosebno pripoveduje; primer je recimo Melvillov Moby Dick; personalni: pripovedovalec pripoveduje o dogodkih kot jih doživlja ena oseba ali skupina, glavni junak govori le o tistem kar doživi, izkusi, vidi; primer je Jamesov Ambasador, Kafkovi junaki, Joyceov Ulikses – ki pa pravzaprav združuje tudi vse druge vrste pripovedi); za modernizem je značilen tkim. neosebni pripovedovalec (Kafka, Joyce, Beckett, Woolf …); virtualni: to je značilna tehnika postmodernističnih piscev, ni nobene trdne resnice, značilna je simulacija dogodkov, navideznost, ni izkustva subjektivne zavesti; znani odlični pisci te zvrsti so na primer Eco, Borges, Marquez, Kundera, Calvino, Fowles idr. ; - kraj; - čas. Pripravil: dr. Zoran Pevec

KRATKA ZGODBA - mora biti krajša od npr. novele; - en dogodek, notranji ritem je strnjen, - dogaja se v krajšem času, - v omejenem prostoru, - nepričakovan razplet, - izrazit sklep. Pripravil: dr. Zoran Pevec

FOUND POETRY Pripravil: dr. Zoran Pevec

„Found poetry“ se ustvarja, piše z uporabo besedišča iz nepoetičnih kontekstov, ki se uporabi v pesniškem besedilu. Kot temeljno besedilo se lahko uporabijo teksti iz različnih virov: časopisov, drugih knjig, reklamnih napisov, grafitov, receptov, horoskopa, znanstvenih besedil, slovarjev, lastnih zapisov, e-pošte … Pripravil: dr. Zoran Pevec

Kaj je „found poetry“? - je iskanje pravih besed; - je iskanje dobrih odlomkov, pravega jezika; - je sestavljanje besed na različne načine ter ugotavljanje tistega, kar dobimo ob tem; - to lahko vodi v presenetljive iskrive pesmi; - found poezija je kreiranje, ustvarjanje s pazljivo selekcijo in organizacijo besed ter fraz iz različnih že obstoječih besedil; Pripravil: dr. Zoran Pevec

Temeljni proces 1. Kreiranje seznama besed, fraz in citatov iz določenega teksta. (priporočeno je identificirati, določiti približno 15 do 20 besed oziroma fraz). 2. Določanje teme in sporočila. 3. Izbor dodatnih besed. 4. Sestavljanje pesmi. Pripravil: dr. Zoran Pevec

Found poetry je eden od načinov, kako šokirati lastno domišljijo, s tem pa kasneje tudi bralčevo. Ni pravil, kako izbirati besedilo, dokler seveda neposredno ne kopiramo. Pripravil: dr. Zoran Pevec

Nekaj idej za pisanje „found poetry“ pesmi: - izberite navodila za delo za neko napravo in zamenjajte nekaj besed, tako da obstoječe besedilo uporabite za nekaj drugega; - poizkušajte napisati ljubezensko pesem, tako da uporabite za izhodišče različne grafite; - uporabite fraze kakšnih navodil in jih kombinirajte z besedilom iz nekih drugih virov, kot so na primer časopisni naslovi, oglasi, TV-spored ipd. Pripravil: dr. Zoran Pevec

Tipi „found poetry“: - izbris: iz določenega besedila izbrišemo dele teksta in jih nadomestimo z drugim besedilom; - določene izvlečke iz besedil premešamo med sabo; - združimo določene dele besedila drugih avtorjev v novo pesem; razdelimo drugo pesem, ali več pesmi ali posameznih fraz, in posamezne dele sestavimo v novo pesem. Pripravil: dr. Zoran Pevec

Primera (sliki sta z interneta) Pripravil: dr. Zoran Pevec

Pripravil: dr. Zoran Pevec

Primeri različnih izhodišč in vaje za „found poetry - napišite pesem o enem ali vseh štirih letnih časih; kako izgledajo posamezni letni časi, kakšni so občutki ob njih, kakšen vonj imajo … - napišite pesem, ki bo imela za izhodišče naslednje besede: cenen, dežnik, tišina, črka; - napišite pesem o dogodku, ki se je zgodil nekomu drugemu; - napišite pesem o svoji senci; kaj bi se na primer zgodilo, če bi jo izgubili; - napišite pesem, ki bo temeljila na vaših sanjah; - napišite pesem o tem, kaj se zgodi po smrti; - napišite pesem, ki bo temeljila na neki pravljici; Pripravil: dr. Zoran Pevec

- napišite pesem o posebni ljubezenski izkušnji; - napišite pesem o posebnem sporočilu na e-pošti; - napišite pesem o tem, kar vas je v življenju najbolj prestrašilo; - napišite pesem o vonjavah vašega doma; - napišite pesem o nekom, ki je odšel iz vašega življenja; - napišite pesem o sebi, ki bo sestavljena iz samih laži. Pripravil: dr. Zoran Pevec

Uvajanje v poezijo - kako deluje pesem na več kot enem nivoju; - proces pesmi „korak za korakom“; - kako brati pesem kot pesnik. Pripravil: dr. Zoran Pevec

Subjektivni odnos - o čem pisati; - kako napisati pesem, da bo videti sveža in originalna; - kako pripeljati pesem v življenje s senzoričnimi besedami; - tehnike pisanja, če opisujemo „abstraktno“ ljubezen ali smrt. Pripravil: dr. Zoran Pevec

Besede in podobe - kako se dotakniti skritih pomenov in besed; - kako se izogniti neprimernim besedam, ki ne sodijo v določeno pesem; - kako napisati pesem z „glasom“ druge osebe ali drugačnega karakterja; - kako uporabiti figurativni jezik, da bi ustvarili podobo; - kako obiti znane metafore in stereotipe. Pripravil: dr. Zoran Pevec

Verzi in kitice - kako pesem smiselno razdeliti na posamezne verze in kitice; - kako ustvariti različne efekte s posameznimi deli pesmi, verzi, kdaj uporabiti enjabement. Pripravil: dr. Zoran Pevec

Metrika - kaj je metrika; - kdaj in kako pisati vezane verze. Pripravil: dr. Zoran Pevec

Ritem - kako uporabljati različne stalne stopice; - razlika med metriko in stopicami; - kako in kdaj variirati različne ritme. Pripravil: dr. Zoran Pevec

Rima - kako in kdaj uporabljati rimo v pesmi; - različni tipi rim; - uporaba različnih rimanih shem; - kako napisati npr. sonet. Pripravil: dr. Zoran Pevec

Različni vzorci - različni vzorci poezije, ki jih uporabljamo; - kaj pričakuje bralec od prostega verza; - kako oblikovati lasten vzorec pesmi. Pripravil: dr. Zoran Pevec