Seminar o davnih blagajnah in raunovodstvu za drutva

• Seminar o davčnih blagajnah in računovodstvu za društva Predavateljica: Majda Gominšek, Svetovalna hiša Gominšek Lukovica, 1. 3. 2016

PROGRAM • Zakonski predpisi ( SRS 33, kontni plan, pridobitna, nepridobitna dejavnost) Finančno planiranje, Blagajniško in finančno poslovanje, Sestava LP za leto 2015, Novosti za leto 2016 in odgovori na vprašanja udeležencev

ORGANIZACIJA IN DELOVANJE DRUŠTVA S FINANČNEGA VIDIKA ustanovitev, organizacijo ter delovanje društva je določena v Zakonu o društvih (61/2006), • računovodske rešitve v društvih ureja Slovenski računovodski standard 33 (SRS 33 2007) • obdavčitev društev urejajo Zakon o davku od dohodka pravnih oseb, Zakon o DDV

Finančno planiranje • NA NIVOJU DRUŠTVA: podlaga načrt dela društva, ki da podatke za višino ODHODKOV – STROŠKOV in nato planiranje višine PRIHODKOV, ki so potrebni, da izpeljemo planirani načrt dela • NA NIVOJU POSAMEZNEGA PROJEKTA: razpisni pogoji določajo priznane stroške in višino možnega financiranja

Finančni načrt predstavlja predvideno oceno delovanja društva projekta v prihodnosti. Vsebovati mora projekcije bilanc in finančnega toka bodočega poslovanja. Cilj finančnega načrta je prikazati finančni potencial projekta. Društvo mora imeti natančno pripravljeno in dogovorjeno finančno konstrukcijo projekta, saj je potrebno poudariti, da pri sofinanciranjih projektov iz nepovratnih sredstev to za društvo pomeni, da mora investicijo najprej financirati in plačati samo v celoti in šele na podlagi dokazil o plačilu lahko uveljavlja zahtevek za refundiranje nepovratnih sredstev.

• Planiranje prihodkov: Po strukturi: lastna sredstva, sofinanciranje s strani lokalne skupnosti, zveze društev, evropska sredstva, donacije, sponzorska sredstva • Planiranje odhodkov: Po vrstah: strošek materiala, storitev, strošek dela (člani društva, zunanji sodelavci)

DAVČNI PREDPISI Pravilnik o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 109/13, 83/14) Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (Uradni list RS, št. 75/12) Uredba o kriterijih in pogojih ter načinu uveljavljanja spodbud za zaposlovanje in davčne olajšave za investiranje v Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2015 (Uradni list RS, št. 3/10 in 31/13) Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 72/06, 70/07, 99/08, 17/09, 20/11 – ZSRR 2 in 8/12) Zakon o davčnem postopku – ZDav. P 2 (Uradni list RS, št. 13/11 UPB 4, 32/12, 94/12, 101/13 ZDav. Nepr, 111/13) Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15) Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 2015 (Uradni list RS, št. 87/09) Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11 in 57/12), Sklep o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemsko območje z visoko brezposelnostjo Pokolpje (Uradni list RS, št. 26/11), Sklep o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemsko območje z visoko brezposelnostjo Maribor s širšo okolico (Uradni list RS, št. 53/13) ter Sklep o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemsko območje z visoko brezposelnostjo za območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje (Uradni list RS, št. 63/13) - Zakon o dohodnini 7

RAČUNOVODSTVO(razlika) • Računovodske izkaze društva, čigar prihodki oziroma odhodki so v predhodnem računovodskem letu presegli 1 mio €, mora pred sprejetjem letnega poročila revidirati revizijska družba ali samostojni revizor

Pomembnejša novost je tudi v tem, da bodo morala društva, ki bodo opravljala pridobitno dejavnost, podatke o finančnem in materialnem poslovanju za to dejavnost izkazovati ločeno.

SLOVENSKI RAČUNOVODSKI STANDARD 33 (2007) • Standard določa način vodenja poslovnih knjig in sestavljanja letnih poročil za društva, opredeljuje društveni sklad ter obdeluje ugotavljanje in obravnavanje presežka prihodkov in presežka odhodkov • Opredeljuje ključne pojme in vsebuje tudi pojasnila • Objavljen v Ur. l. 3/07

Društva lahko vodijo svoje poslovne knjige po: • poenostavljeno enostavno knjigovodstvo: kadar so prihodki prejšnjega obračunskega obdobja manjši od 10. 000 € in opravlja nepridobitno dejavnost; vodi se samo Knjiga prejemkov in izdatkov, preostale potrebne podatke za sestavo letnega zaključnega računa mora društvo zagotoviti z letnim popisom in ocenitvijo • enostavno knjigovodstvo: kriteriji kot za s. p. – število zaposlenih (2), letni prihodki niso večji od 30. 000 evra in povprečna vrednost premoženja ne več kot 50. 000 ), knjigovodske evidence so: Knjiga prihodkov in odhodkov, Knjiga terjatev in obveznosti in register osnovnih sredstev • dvostavno knjigovodstvo: po SRS 33 oz. po SRS, če niso le ti v nasprotju s SRS 33

POSLOVNE KNJIGE Društvo vodi: - temeljno poslovno knjigo v skladu z izbranim načinom vodenja poslovnih knjig in na podlagi knjigovodskih listin - pomožne poslovne knjige v obsegu, ki je glede na področje in obseg dejavnosti potreben za pojasnjevanje postavk v temeljni poslovni knjigi in za sprotno ugotavljanje stanja

BILANCA STANJA SREDSTVA = AKTIVA A. Dolgoročna sredstva I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve II. Opredmetena osnovna sredstva III. Naložbene nepremičnine IV. Dolgoročne finančne naložbe V. Dolgoročne poslovne terjatve VI. Odložene terjatve za davek B. Kratkoročna sredstva I. Sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo II. Zaloge III. Kratkoročne finančne naložbe IV. Kratkoročne poslovne VIRI SREDSTEV = PASIVA A. Sklad I. Društveni sklad II. Presežek iz prevrednotenja B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve C. Dolgoročne obveznosti I. Dolgoročne finančne obveznosti II. Dolgoročne poslovne obveznosti III. Odložene obveznosti za davek Č. Kratkoročne obveznosti I. Obveznosti, vključene v skupino za odtujitev II. Kratkoročne finančne obveznosti

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ODHODKI • Stroški porabljenega mat. in blaga • Stroški storitev • Stroški dela • Dotacije drugim pravnim osebam • Stroški investiranja • Amortizacija • Finančni odhodki • Drugi odhodki (popravki, PRIHODKI • PRIHODKI OD DEJAVNOSTI • PRESEŽEK PRIHODKOV • PRESEŽEK ODHODKOV primanjkljaji) • Dajatve ali –Članarine –Prostovoljni prispevki članov –Dotacije iz proračunov –Lastni prihodki (pridobitna dejavnost) • FINANČNI PRIHODKI • DRUGI PRIHODKI (popisni presežki, dobički prodaji OS)

KNJIGOVODSKE LISTINE • Knjiženje na podlagi verodostojnih listin • Knjigovodske listine so prejeti, izdani računi oz. dobropisi ter bremepisi, blagajniški prejemek, izdatek ter dnevnik, temeljnice, potni nalogi • KONTNI PLAN • Knjižbe v poslovnih knjigah morajo temeljiti na verodostojnih knjigovodskih listinah in biti opravljene najkasneje v mesecu dni od dneva izdaje ali prejetja teh listin. Še ne knjižene knjigovodske listine morajo biti na voljo na kraju, kjer društvo vodi poslovne knjige

POPIS SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO NJIHOVIH VIROV • Vsako društvo mora ne glede na način vodenja poslovnih knjig na koncu obračunskega obdobja popisati vsa stalna in gibljiva sredstva ter dolgove. Popis je treba opraviti tudi na začetku oziroma ob prenehanju opravljanja društvene dejavnosti in ob nastanku statusne spremembe. • Popiše vsa sredstva ter vse vire za ta sredstva • Komisija za popis

DOSTOP DO POSLOVNIH KNJIG IN POROČIL IN HRAMBA • Dostopnost poslovnih knjig na sedežu društva ali pri osebi, ki vodi poslovne knjige • Letno poročilo se hrani trajno, kakor tudi kadrovska dokumentacija (tudi obračun plač zaposlenih), glavna knjiga 10 let, pomožne evidence 3 5 let, v kolikor davčni predpisi (predvsem DDV) ne zahtevajo daljše hranjenje (10 let).

POJASNILA • Društvo mora v svojem aktu (temeljnem ali posebnem) določiti način računovodskega obravnavanja stroškov, ki sestavljajo nabavno vrednost osnovnih sredstev. Izbrani način se v dobi koristnosti takega sredstva ne more spreminjati.

ØDruštvo ima lahko v okviru društvenega sklada tudi rezerve ter namenske sklade za izobraževalne, socialne in druge namene v skladu s svojimi pravili in odločitvami ØDruštveni sklad se lahko poveča za presežek prihodkov ali zmanjša za presežek odhodkov ØDruštveni sklad se poveča za presežek prihodkov ali zmanjša za presežek odhodkov. Ko se društvo razpusti, se najprej poravnajo njegove obveznosti do drugih, preostanek društvenega sklada pa se nameni tistemu upravičencu, ki ga določa predpis oziroma temeljni akt društva.

KONTNI PLAN • Društvo si samo razčleni kontni plan za svoje potrebe • Od 2013 KONTNI PLAN

PRIHODKI IN ODHODKI PO SRS 33 Viri financiranja društva so: • članarine • materialne pravice • darila in volila • prispevki donatorjev • javna sredstva • drugi viri

Nepridobitna dejavnost • • • Prihodki iz nepridobitne dejavnosti so: članarine, darila, volila, donacije, Od 1. 1. 2009 tudi JAVNA SREDSTVA • Po davčnih predpisih

Pridobitna dejavnost po aktu o ustanovitvi • Prihodki iz pridobitne dejavnosti so: • prihodki od dejavnosti na trgu – od prodaje blaga, proizvodov, storitev, • prihodki od sponzoriranja, • prihodki od najemnin, uporabe športnih objektov ipd. • Prihodki od vadnin, kotizacij, pristopnin, vstopnin, . .

Članarine Se navadno zaračunavajo fizičnim osebam kot pristopnino v članstvo društva, višina članarine je določena s sklepom ustreznega organa. Članarine so neobdavčen prihodek društva in se zaračunava v enakih zneskih za vse člane. Donacije Donacija je dajanje sredstev brez morebitnega povračila, donator je lahko pravna ali fizična oseba.

Sponzorstva in oglaševanje Za sponzorstvo so značilni jasni cilji in tudi program, ki se bo izvajal. Sponzor je tisti, ki materialno podpre in omogoči določeno aktivnost. Cilj sponzorja je usmerjen na povečanje vpliva v javnosti (reklama) in povrnitev vloženih sredstev. Sponzor lahko prispeva sredstva v denarju, tehnični pomoči ali sredstvih. Sponzor plačuje oglaševalsko storitev, zato mora prejemnik plačati 22% DDV (če je prejemnik davčni zavezanec za DDV).

Društva in DDV Po Zakonu o DDV se morajo pravne osebe registrirati za davčne namene, če pravna oseba v zadnjih 12 mesecih (NE PA KOLENDARSKO LETO) preseže 25. 000 € od 1. 4. 2013 JE PRAG 50. 000 €. V takšnem primeru se mora pravna oseba (društvo) prijaviti v sistem DDV (voditi mora davčne evidence knjigo prejetih in izdanih računov). Če društvo opravlja nepridobitno dejavnost in pridobitno dejavnost, izračunava odbitni delež DDV. Društva in davčni obračun Društva so nepridobitno združenje, kar pomeni, da opravljajo (v večini primerov) zgolj nepridobitno dejavnost in so zaradi tega tudi opravičena plačila davka od dobička , saj ga ne ustvarjajo. V kolikor v manjšem obsegu opravljajo pridobitno dejavnost, je potrebno izvesti obračun davka od dobička, vendar samo za ta pridobitveni del.

Letno poročilo za leto 2015 Letno poročilo obsega: • bilanco stanja, • izkaz poslovnega izida, • pojasnila k izkazom in • poročilo o poslovanju društva

• Računovodske izkaze izdelajo društva ne glede na svojo velikost, zato morajo tiste postavke, ki jih pri enostavnem knjigovodstvu ali pri vodenju knjige prejemkov in izdatkov, ne ugotovijo v računovodstvu, določiti s popisom sredstev in obveznosti oziroma dolgov.

Poleg računovodskih izkazov moramo v letnemu poročilu pripraviti tudi poročilo o poslovanju društva in pojasnila k računovodskim izkazom. SRS 33 ne določa natančne vsebine pojasnil k izkazom in poročila o poslovanju društva, vendar pa določa, kaj mora biti obvezno pojasnjeno v pojasnilih. V poročilu o poslovanju društva bo vodstvo društva predstavilo poslovanje društva v poslovnem letu in izpolnjevanje zastavljenih ciljev in uresničevanje svojega poslanstva. Prav tako je pomembno predstaviti plan delovanja društva v prihodnje.

Vsebina pojasnil Pojasnila k izkazom bodo podrobna in obsežna pri tistih društvih, ki so zavezana k reviziji, pri ostalih društvih pa bodo pojasnila lahko krajša Prihodke iz pridobitne in nepridobitne dejavnosti v številkah Sodila za ugotavljanje odhodkov iz pridobitne in nepridobitne dejavnosti Metode računovodenja Spremembe metod računovodenja Prehod na obračunavanje amortizacije OOS in dolgoročnih neopredmetenih sredstev OOS ne moremo več odpisati kot stroške naložbenja v celoti Ali so računovodski izkazi narejeni po splošnih SRS (2006) ali po SRS 33 (2007) Dolgoročne finančne naložbe, za katere domneva, da ne bodo poravnane Kratkoročne in dolgoročne poslovne, za katere domneva, da ne bodo poravnane Nekurantne zaloge blaga, proizvodov Kratkoročne finančne naložbe, za katere domneva, da ne bodo poravnane

SESTAVA LETNEGA POROČILA – FAZE § poknjižimo na konte vse poslovne dogodke, ki se nanašajo na poslovanje obračunskega obdobja (tudi za mesec december, čeprav je izplačilo v januarju) • opravimo letni popis sredstev in virov sredstev (inventura) • opravimo morebitna knjiženja po inventuri (presežki, primanjkljaji, izločitve, prevrednotenja OS in zalog, odpis terjatev) za katere imamo sklepe organa, ki je delal inventuro

ugotovimo višini in vrsto prihodkov, odhodkov ter razliko (presežek prihodkov oz. odhodkov). Če je vsota prihodkov (iz pridobitne dejavnosti) več kot 50. 000 €, se moramo registrirati za namene DDV §Preverimo skladnost nastanka prihodkov in stroškov. Po računovodski zakonodaji morajo biti v bilanci uspeha prikazani prihodki in odhodki, ki se nanašajo na isto obračunsko obdobje § Presežek prihodkov je namreč v delu, ki izvira iz pridobitne dejavnosti, obdavčen z davkom od dobička po zakonu (stopnja 17%-SPREMEMBA!!!). Zakon o davku od dobička daje možnost, da se ugotovi osnova za obdavčitev pridobitne dejavnosti z uporabo procenta obdavčljivih prihodkov v vseh prihodkih, s katerim ugotovimo delež odhodkov, ki pripada obdavčljivi dejavnosti. §

• Sestavimo davčno bilanco in ugotovimo morebitno obveznost za davek od dobička pravnih oseb • Ugotovljena obveznost za davek od dobička ne zmanjšuje presežek prihodkov v Izkazu poslovnega izida, pač pa ga zmanjšuje v bilanci stanja ob hkratnem izkazovanju obveznosti za davek od dobička v njej • Sestavimo temeljnico za ugotovitev in razporeditev rezultata in jo poknjižimo • Na podlagi zaključnih stanj kontov izpolnimo postavke v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida.

POMEMBNI DATUMI: ZA SESTAVO LETNEGA POROČILA, DAVČNI OBRAČUN , DOSTAVA PODATKOV ZA ODMERO DOHODNINE 2013 31. JANUAR- letni popis sredstev in obveznosti 31. 1. –ODDAJA PODATKOV DURSU O IZPLAČILIH DOHODKOV V LETU 2014 – E DAVKI (vendar samo za dohodke, ki so oproščeni plačila dohodnine, podatki o vplačanih premijah PDPZ, podatki za dobiček iz kapitala, NE pa po REK 1 in REK 2) 31. MAREC – oddaja letnega poročila za društva (bilanca stanja in izkaz poslovnega izida) na AJPES, pristojni izpostavi; oddaja v elektronski obliki nič več možnosti na PAPIRJU 31. MAREC – oddaja obračuna davka od dobička pravnih oseb oddaja v elektronski obliki ORGAN DRUŠTVA – obravnava letno poročilo in ga potrdi

SESTAVA DAVČNEGA OBRAČUNA ZA 2015 • Oprostitve po 9. in 19. čl. , kljub temu zavezanci za pridobitni del • Upoštevati spremembe Pravilnika o pridobitni in nepridobitni dejavnosti iz leta 2009 • Olajšave –enake kot v letu 2014

OBDAVČENI PRIHODKI (24. in 25. člen) Načeloma so obdavčeni VSI prihodki družbe, RAZEN; 1. Izvzem prihodkov od udeležbe na dobičku odvisne družbe (pogoji: NI VEČ 20% udeležba, NI VEČ 24 mesecev, oba iz EU, NI VEČ bančna garancija za zavarovanje davčne obveznosti) VEDNO izvzem, le ne sme biti izven EU off shore 2. Izvzem polovice (50%) ustvarjenega dobička ob prodaji naložbe, če je bila pravna oseba vsaj 8% lastnik in to vsaj 6 mesecev in je zaposlovala vsaj eno osebo (ne velja za naložbe off shore) 3. Prihodki od nepridobitne dejavnosti – po pravilniku o pridobitni in nepridobitni dejavnosti vpis v zaporedno 2. 1.

ODHODKI (29. do 35. člen) Splošno načelo – davčno priznani, če so potrebni za pridobitev prihodkov, Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov pa: – niso neposreden pogoj za opravljane dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti – imajo značaj privatnosti – niso skladni z običajno poslovno prakso POZOR! Loči med trajno nepriznanimi odhodki, začasno nepriznanimi odhodki in delno priznanimi odhodki!

DAVČNO NEPRIZNANI ODHODKI Dohodki podobnih dividendam in prikrito izplačilo dobička – Odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let – Stroški, ki se nanašajo na privatno življenje z DDV (brezplačna uporaba); v lasti oz. najemu – zabava, oddih Stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev(ZDav. P 1) – Kazni, ki jih izreče pristojni organ – Davki (DDPO, DDV, davek, ki ga je plačal družbenik kot fizična oseba) Obresti (od nepravočasno plačanih davkov in dajatev, od posojil od oseb iz držav z ugodnim davčnim okoljem) – Donacije (davčna olajšava) Podkupnine – Stroški bonitet – če niso obdavčene z dohodnino – Vse kar ostane in ne znam porazdeliti –

PREVREDNOTEVANJE IN ODPIS TERJATEV POPRAVEK terjatev se prizna, a le do nižjega zneska od: 1. zneska, ki je enak aritmetični sredini preteklih treh davčnih obdobij dejansko odpisanih terjatev, ali 2. do višine 1% obdavčljivih prihodkov , Tista oslabitev, ki ni bila priznana, pri morebitni odpravi oslabitve prihodek ne gre v davčno osnovo ODPIS terjatev se prizna kot odhodek le, če imamo: pravnomočni sklep sodišča o zaključenem stečajnem postopku, prisilni poravnavi neuspešno zaključen izvršilni postopek sodišča brez sodnega postopka, če dokažeš, da je izterjava dražja od višine terjatve, nujno z vsemi dokazili terjanja

REZERVACIJE (20. člen) Pri oblikovanju se nastali odhodki priznajo v višini 50% zneska, ki ustreza oblikovani rezervaciji, vendar se za rezervacijo štejejo le odhodki za: 1. dana jamstva ob prodaji (ne več kot odloženi prihodki) 2. rezervacije za reorganizacijo, 3. rezervacije za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb 4. rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade, odpravnine Pri oblikovanju v letu 2011, 50% nepriznani odhodki se vpišejo v 6. 6 Pri odpravi se prihodki ne obdavčijo – vpis v zaporedno 2. 2 Pri porabi tiste, ki niso bile davčno priznane ob oblikovanju (2009, 2010, 2011, 2012) so sedaj davčno priznani odhodek – vpis v zaporedno 7. 1.

Delno priznani odhodki (31. člen) NI SPREMEMB v letu 2015! 1. stroški reprezentance 2. stroški nadzornega sveta oboje v višini 50% nastalega stroška!! Preostala razlika je trajno nepriznani odhodek!

Kaj so stroški reprezentance in kaj reklame? reprezentanca • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO 2) v 31. členu določa, da se med reprezentanco štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji. Stroški reprezentance se priznajo v višini 50 odstotkov vrednosti nastalih stroškov.

reklama • Stroški reklame sodijo med stroške storitev, ki se obravnavajo v skladu slovenskim računovodskim standardom (SRS) 14 Stroški materiala in storitev, in se nanašajo na javno obveščanje o ponudbi in obstoju davčnega zavezanca. Javno obveščanje oziroma propagiranje je v tržnem gospodarstvu nujna oblika promoviranja dejavnosti posameznega gospodarskega subjekta, v njegovem boju za kupce in trg. • Obrazložitev pojma propagiranje reklamiranje v gospodarstvu označuje vizualno, akustično, kombinirano ali kakršnokoli drugo organizirano širjenje in populariziranje proizvodov in storitev prek sredstev ekonomske propagande in publicitete zaradi pridobitve kupcev oziroma porabnikov. To pa pomeni, da odhodke reklame lahko presojamo v kontekstu z 29. členom ZDDPO 2, ki pravi, da: se priznajo odhodki (100 odstotkov), potrebni za pridobitev prihodkov, so skladni z običajno poslovno prakso v posamezni dejavnosti glede na prejšnje in druge izkušnje in primerjavo z drugimi dejavnostmi.

ZDDPO 2 posebej ne določa merila, kdaj se določeno darilo z logotipom šteje kot reprezentanca in kdaj kot reklama. Pri definiranju daril po vrednosti se lahko opremo na določbe 7. člena zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV 1), ki predpisuje pogoje, ko ni treba obračunati davka na dodano vrednost (DDV) od poslovnih daril, oziroma ne gre za opravljanje obdavčljivega prometa blaga in storitev, če: gre za brezplačno razdeljevanje vzorcev prihodnjim kupcem, se darila dajejo v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, se dajejo občasno, se ne dajejo istim osebam, vrednost posameznega darila ne preseže 20 evrov. Navedeno potrjuje večkrat ugotovljeno dejstvo, da je treba vsako dejanje presojati posamično in na podlagi ugotovljenih posebnosti posameznega davčnega zavezanca in njegove dejavnosti. Ne glede na navedeno pa lahko rečemo, da so običajna darila manjših vrednosti (na primer svinčniki, kape, majice, obeski za ključe, vžigalniki in podobni izdelki razmeroma nižjih vrednosti) z reklamno vsebino (na primer logotip zavezanca), ki jih zavezanci kot propagandni material za promoviranje svoje dejavnosti, svojih proizvodov ali storitev delijo na sejmih ali odprtjih obiskovalcem, štejejo med stroške reklame, in ne med stroške reprezentance. To potrjuje tudi pojasnilo Dursa, številka DT 4200 38/2008, z dne 1. aprila 2008, kjer kot temelj razmejevanja daril z davčnega vidika opredeljuje vrednost in masovnost razdeljevanja daril potencialnim kupcem.

Amortizacija - stopnje – – – – Gradbeni objekti in naložbene nepremičnine: 3% Dele gradbenih objektov in naložbenih nepremičnin: 6% Oprema, vozilo, mehanizacija: 20% Deli opreme in opreme za raziskovalno dejavnost: 33% Računalniki, strojna in programska oprema: 50% Večletni nasadi: 10% Osnovna čreda: 20% Druga vlaganja: 10%

DAVČNE OLAJŠAVE v letu 2015 1. Investicijska olajšava 2. Olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj 3. Olajšava za zaposlovanje 4. Olajšava za zavezanca invalida (le za espe) 5. Olajšave za zaposlovanje invalidov 6. Olajšave za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju 7. Olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 8. Olajšave za donacije 9. Olajšava za Pomurje ostaja

1. Investicijska olajšava- • 40 % olajšave za vlaganja v opremo (delovni stroji, traktorji, finančni najem, transportna sredstva) in neopredmetena sredstva (POZOR: IZKAZOVANJE OPREME MED MATERIALOM – NE MORETE KORISTII DAVČNE OLAJŠAVE (DI V R 3 DO 500 €) • Samostojni podjetniki lahko uveljavljajo 40 % olajšavo do višine davčne osnove. V primeru, da je davčna osnova nižja od vrednosti olajšave, jo prav tako lahko prenesejo v naslednja leta. • NE SMEMO ODTUJITI 3 LETA, • PRENOS NEIZKORIŠČENE DAVČNE OLAJŠAVE V NASLEDNJA 5 DAVČNIH OBDOBIJ • Olajšava se ne more uveljavljati v delu, ki je financiran iz sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če so ta sredstva nepovratna.

2. Olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj • Olajšave za vlaganja v razvoj so opredeljene v 55. členu ZDDPO 2 E za pravne osebe in v 61. členu ZDoh 2 G za zasebnike. Po vsebini gre za enaki rešitvi in sicer: • Zavezanec lahko zmanjša davčno osnovo za 100% vlaganj v raziskave in razvoj v obravnavanem davčnem obdobju, vendar največ v višini davčne osnove. Za vlaganja, za katera se lahko uveljavlja davčna olajšava se štejejo: – vlaganja v notranjo raziskovalno razvojno dejavnost zavezanca, vključno z nakupom razvojno raziskovalne opreme. Oprema se ne sme uporabljati za druge namene kot za razvojno raziskovalno dejavnost zavezanca in – nakup raziskovalno razvojnih storitev, ki jih lahko izvajajo druge osebe, povezane osebe ali razvojno raziskovalne organizacije (javne ali zasebne). regijska olajšava znaša: – 50% se je dvignila olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj za zavezance s sedežem na področjih države, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od povprečja države do 15 % in tam opravljajo tudi svojo dejavnost, – 60% se je dvignila olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj za zavezance s sedežem na področjih države, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od povprečja države za več kot 15 % in tam opravljajo tudi svojo dejavnost. Regijska olajšava ne more preseči višine davčne osnove. Neizkoriščeni del olajšave zavezanec lahko koristi v naslednjih petih davčnih letih. • • IZKLJUČUJE SE Z INVESTICIJSKO OLAJŠAVO

Olajšava se ne more uveljavljati za vlaganje v raziskave in razvoj v delu, ki je financiran iz sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če so ta sredstva nepovratna. Temeljni pogoj za uveljavljanje navedene davčne olajšave je, da je vlaganje v raziskave in razvoj je opredeljeno v poslovnem načrtu ali posebnem razvojnem projektu oziroma programu, tako da je mogoče pozneje spremljati in preverjati skladnost in upravičenost koriščenja olajšave. Notranja raziskovalna dejavnost pomeni izvirno in sistematično raziskovanje znotraj podjetja, namenjeno pridobivanju novega znanja, ki je relevantno za razvoj inovacij v podjetju in vključuje iskanje različnih možnih širših in specifičnih novih rešitev pri materialih, napravah, proizvodih, procesih, sistemih in storitvah (razvoj konkretnih praktičnih rešitev za nove ali izboljšane materiale, naprave, proizvode, procese, sisteme ali storitve; razvoj orodij, vzorcev, kalupov in matric nove tehnologije; konstruiranje in preizkušanje prototipov in modelov pred začetkom njihovega rednega proizvajanja in uporabe; konstruiranje in delovanje poskusnega obrata, ki nima gospodarsko utemeljenega obsega za komercialno proizvajanje). V nabavno vrednost štejejo - stroške dela oseb, ki delajo na raziskovalnih oziroma razvojnih projektih; nakup raziskovalno razvojne opreme, stroški materiala in storitev, povezani z raziskovalno razvojno dejavnostjo stroški izobraževanja, stroški, povezani z zaščito intelektualne lastnine; PRIPRAVA TEKSTOVNEGA MATERIALA ZA DAVČNE NAMENE Vsaka družba mora v skladu z 8. členom Pravilnika tudi vsebinsko opredeliti raziskovalno razvojne projekte v letu, v katerem koristi olajšavo. Slednje opravi preko pisnega dokumenta, za katerega priporočam, da ga sprejme in potrdi tudi poslovodstvo družbe (uprava oz. direktor družbe) + oddaja obrazca iz Pravilnika skupaj z obračunom DDPO!!!

3. Olajšava za zaposlovanje • ZDDPO 2 E za pravne osebe uveljavlja novo davčno olajšavo v 55. a členu, ZDoh 2 G pa za zasebnike v 61. a členu. Davčni zavezanec lahko uveljavlja davčno olajšavo za novo zaposleno osebo mlajšo od 26 let ali osebo starejšo od 55 let, ki je bila pred zaposlitvijo 6 mesecev prijavljena na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in v zadnjih 24 mesecih ni bila zaposlena pri zavezancu ali njegovi povezani osebi, ki uveljavlja olajšavo. Davčna olajšava znaša 45% plače te osebe, vendar največ v višini davčne osnove. Olajšava se lahko uveljavlja za prvih 24 mesecev zaposlitve teh oseb. • Dodatne omejitve pri uveljavljanju nove davčne olajšave za zaposlovanje so: – oseba mora biti zaposlena za nedoločen čas, – v davčnem obdobju se mora število zaposlenih pri davčnem zavezancu povečati. Povečanje mora biti izkazano konec davčnega obdobja tako, da je število zaposlenih na zadnji dan davčnega obdobja višje od povprečja v zadnjih 12 mesecih oziroma od povprečja v številu mesecev kot je trajalo davčno obdobje. V povprečje se ne smejo vštevati zaposleni za določen čas, zaposleni za krajši delovni čas pa se upoštevajo sorazmerno. • Olajšava je prenosljiva v primeru združitev in delitev premoženja po 38. in 54. členu ZDDPO 2 oziroma v primeru prenosa na novo pravno osebo ali zasebnika, skladno s 51. členom ZDoh 2. Olajšava se izključuje z olajšavo za zaposlovanje invalidov in olajšavami, ki jih prinaša Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 2015 ter Zakonu o ekonomskih conah.

4. In 5. Olajšave za zaposlovanje invalidov • olajšave za zaposlovanje invalidov (50 % ob bruto plače oz. 70 % od bruto plače, če gre za invalida s 100 % telesno okvaro) – pod olajšavo se ne upoštevajo prispevki delodajalca na bruto plačo, regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine, božičnice ali 13. plače

6. Olajšave za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju 20 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela. V vrednost nagrade se ne upošteva regres za prehrano in prevoz na in iz dela

7. Olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje • 24 % OBVEZNIH PRISPEVKOV ZA PIZ POSAMEZNIKA, VENDAR ZA LETO 2014 NE VEČ KOT JE 2. 819, 09 €

8. Olajšave za donacije olajšave za donacije v humanitarne, invalidske, znanstvene, vzgojno izobraževalne, športne, kulturne, ekološke, religiozne, socialnovarstvene, dobrodelne in zdravstvene namene (0, 3 % obdavčenega prihodka) – pogoj je, da je prosilec po posebnih predpisih ustanovljen za opravljanje navedenih dejavnosti. Zahtevajmo od prosilca potrdilo o registraciji, ki nam bo kot dokaz upravičenosti uveljavljanja davčne olajšave, Širitev olajšave za donacije s splošnokoristnimi nameni - širi nabor navedenih namenov s splošnokoristnim namenom (civilna zaščita in reševanje, človekove pravice in civilne svoboščine, varstvo okolja in ohranjanje narave, kultura in umetnost, socialna dejavnost, rekreacija, turizem, vzgoja in izobraževanje, zdravje in človek, narava in družbene ) – NOVO V LETU 2013 olajšave za donacije za kulturne namene in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (0, 2 % obdavčenega prihodka), za politične stranke (za sindikate ne!!!): 3 x povprečna plača na zaposlenega pri zavezancu

Izguba • Izguba = prihodki < odhodkov • pokrivanje časovno neomejeno • najprej pokrivaje starejše izgube • pokrivanje le do pozitivne ničle • Pozor: V LETU 2015 KORIŠČENJA DAVČNE IZGUBE SAMO 50%

Izračun davka Davčni prihodki (iz pridobitne dejavnosti) Davčno priznani odhodki (iz pridobitne dejavnosti) = Davčna osnova Stopnja davka je 17% akontacija za leto 2016 je 17%

• Rok za oddajo davčne bilance: 31. 3. 2016– furs preko e davkov PROGRAM NA E DAVKIH

OBVEZNE PRILOGE K DDPO OBRAZCU ZA LETO 2015 Če imaš še neizkoriščen del olajšave za investiranje iz leta 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009 izpolnite PRILOGO 6 Če je kdo že lani koristil olajšavo za R&R in ima presežek – neizkoriščen del prenaša v leto 2010 – izpolni PRILOGO 7 A, 7 A 1, 7 B, Če koristiš olajšavo za zaposlovanje – PRILOGA 8 Če koristiš olajšavo za donacije – PRILOGA 9 Če imaš odbitek tujega davka (plačal davek v tujini) – PRILOGA 10 Če imaš povečanje ali zmanjšanje davka zaradi sprememb odbitka tujega davka – PRILOGA 11 Če si trgoval z vrednostnimi papirji, drugimi deleži, investicijskimi kuponi – PRILOGA 12 Oblikovane dolgoročne rezervacije – PRILOGA 13 Transakcije z off shore področji – PRILOGA 14 Posojila med povezanimi osebami – PRILOGA 15 Posli s povezanimi osebam nerezidenti – PRILOGA 16 Posli s povezanimi osebami rezidenti – PRILOGA 17 Olajšava po ZUDDob – PRILOGA 18 Podatki v zvezi z ustavrjenimi dobički in izgubami iz naložb v družbe tveganega kapitala – PRILOGA 19 ZRPPR 1015 PRILOGA 1 IN 2 TER PRILOGA 4 Pravilnika o izvajanju ZDa. VP) Priloga 20: normiranci

PROBLEMATIKA PRIDOBITNA – NEPRIDOBITNA DEJAVNOST • Po določilih ZDDPO 2 pripravijo proračunski uporabniki davčni obračun brez prihodkov in dejanskih oziroma sorazmernih stroškov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti, za katero so ustanovljeni. Če davčni zavezanec ne zagotavlja ločeno podatkov o odhodkih iz opravljanja pridobitne dejavnosti, je potrebno ugotoviti sorazmerni znesek odhodkov tako, da se celotne odhodke pomnoži s koeficientom, izračunanim iz razmerja med prihodki iz pridobitne dejavnosti in celotnimi prihodki davčnega zavezanca

Razmerje med prihodki iz pridobitne dejavnosti in vsemi prihodki : v % prihodki iz pridobitne dejavnosti koeficient = ______________ vsi prihodki V davčnem izkazu prikažemo le obdavčljive prihodke in sorazmeren del odhodkov. Odhodki izkazani v davčnem obračunu = vsi odhodki * koeficient

• Plačevanja davka so oproščeni zavezanci, ki so po posebnem zakonu ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti (kot so zavodi, društva, ustanove, verske skupnosti, politične stranke, zbornice, reprezentativni sindikati), ob pogoju, da tudi dejansko poslujejo skladno z namenom ustanovitve in delovanja. Navedena oprostitev velja le za opravljanje nepridobitne dejavnosti, v vsakem primeru pa so tudi ti zavezanci dolžni plačevati davek iz opravljanja pridobitne dejavnosti, kot izrecno določa drugi odstavek 9. člena ZDDPO 2. V povezavi s tem 27. člen ZDDPO 2 določa, da se pri določanju davčne osnove zavezanca iz 9. člena ZDDPO 2, ki je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti, prihodki iz opravljanja dejavnosti, ki ni pridobitna, ter dejanski ali sorazmerni stroški te dejavnosti izvzemajo iz davčne osnove (sicer pa pri določanju davčne osnove iz naslova pridobitne dejavnosti tudi za te zavezance veljajo vse določbe, ki jih v zvezi s tem določa ZDDPO 2).

Za namene ugotavljanja davčne osnove pri zavezancu, ki je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti, je Ministrstvo za finance izdalo Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (v nadaljevanju: Pravilnik), ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 109/07. Navedeni pravilnik podrobneje določa, kaj se šteje za pridobitno ali nepridobitno dejavnost oziroma za dohodke iz opravljanja pridobitne ali nepridobitne dejavnosti pri zavezancu iz 9. člena ZDDPO 2, pri čemer kot temeljno upošteva, da za pridobitno dejavnost šteje vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička, oziroma dejavnost, z opravljanjem katere zavezanec konkurira na trgu z drugimi osebami, zavezanci po ZDDPO-2. SPREMEMBA PRAVILNIKA – 68/09

Za priznavanje odhodkov je pomemben 27. člen ZDDPO 2. Navedena določba glede priznavanja odhodkov pomeni, da si zavezanec obdavčljive prihodke lahko zmanjšuje ali za dejanske stroške ali za sorazmerne stroške glede na razmerje med pridobitno in nepridobitno dejavnostjo oz. delež enih in drugih prihodkov. Delež pridobitne dejavnosti v celotni dejavnosti zavezanca povečuje relativni delež odhodkov, ki jih ta vključi v izračun davčne osnove. Izpolnjevanje pogojev za uveljavljanje oprostitve plačila davka po 9. členu ZDDPO 2 je potrebno ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej – glede na konkretno pravno osebo ter zakon in druge posebne predpise, ki takšno osebo urejajo oz. določajo njeno ustanovitev in način delovanja.

Kot določa 3. IN 3. a člen Pravilnika, se za dohodke iz opravljanja nepridobitne dejavnosti zavezancev, ki se izvzemajo iz davčne osnove po 27. členu ZDDPO-2, štejejo zlasti: • donacije, pri čemer je donacija brezpogojno plačilo oziroma prispevek v denarju ali naravi oziroma so donacije zneski ali stvari, ki jih dobiva zavezanec iz 9. člena ZDDPO 2 od fizičnih in pravnih oseb brez obveznosti vračila in se ne nanašajo na plačila za proizvode ali storitve, katerih kupci so te osebe; • članarine, če gre za članarine, ki dejansko pomenijo obvezni denarni prispevek članov zavezancu in za katere iz ene ali več okoliščin izhaja, da so po vsebini članarine, primeroma, da v celoti ali deloma ne predstavljajo plačila za določene proizvode, blago, storitve ali plačila za ugodnosti, ki jih ta zavezanec nudi članom ali njihovim povezanim osebam; • volila in dediščine; • prihodki iz davkov in dajatev ter prispevkov, ki so plačani neposredno Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje • namenska javna sredstva - velja od leta 2009 dalje • Javna sredstva za izvajanje javne službe • Obresti na trr in zakladniškem računu

Po 4. členu Pravilnika se za pridobitne dohodke štejejo zlasti: • • • dohodki iz opravljanja javne službe – doplačila uporabnikov, - velja od leta 2009 dalje bančne obresti, razen obresti na transakcijskih računih, in obresti za vezane vloge pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic Evropske unije, pri čemer se dohodki od obresti za vezane vloge ne štejejo za pridobitne do vključno višine 1000 evrov letno, dividende in drugi dohodki iz naložb, dohodki od prodaje blaga in storitev, vključno z donosi od prodaje spominkov članom in nečlanom, vključno s hrano in pijačo, ki jo proda zavezanec članom in nečlanom, običajno v klubskih prostorih, kadar obiščejo zavezanca, najemnine in druga plačila iz oddajanja prostorov zavezanca, drugih zmogljivosti zavezanca ali opreme drugim osebam, dohodki, doseženi z odsvojitvijo osnovnih sredstev, plačila članov in nečlanov zavezanca za udeležbo na večerjah, zabavah, plesih ali drugih družabnih srečanjih, ki jih organizira zavezanec, plačila članov in nečlanov zavezanca za udeležbo na razgovorih, predstavitvah ali delavnicah, ki jih organizira zavezanec, dohodki od srečelovov in podobnih iger, ki jih organizira zavezanec.

NOVOSTI V LETU 2016 SRS 33 2016 NOV KONTNI PLAN 2016 ZAKON O DAVČNEM POSTOPKU DAVČNE BLAGAJNE ELEKTRONSKA PRIJAVA V OBVEZNA SOCIALNA ZAVAROVANJA M 1, M 2, M 3 IN M 12 • SPREMEMBA POROČANJA NA I REK (SAMO ZA ZAPOSLENE) • • •

SRS 33 2016 • Nabavna vrednost neodplačno pridobljenih (podarjenih) sredstev, katerih nakupna cena oziroma tržna vrednost ni znana, se določi z ocenitvijo, pri čemer se upošteva nabavna vrednost enakih ali primerljivih sredstev. Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva, ki jih je izdelalo društvo samo, se vrednotijo po nastalih stroških, ki jih je mogoče pripisati njihovi usposobitvi za uporabo.

• Finančne naložbe in terjatve se ne prevrednotujejo, razen v primeru oslabitve ali odprave njihove oslabitve • Vrednost finančnih naložb in terjatev, za katere se utemeljeno domneva, da ne bodo poravnane oziroma ne bodo poravnane v celoti, mora društvo razkriti v pojasnilih k računovodskim izkazom • Zaloge materiala in trgovskega blaga se vrednotijo po nakupnih cenah, zaloge proizvodov in nedokončane proizvodnje pa s stroški izdelavnega materiala in tujih izdelavnih storitev. Porabljene zaloge se vrednotijo po izbrani metodi

• Društvo mora ne glede na način vodenja poslovnih knjig na koncu obračunskega obdobja popisati sredstva in dolgove. Popis mora opraviti tudi na začetku oziroma ob prenehanju opravljanja dejavnosti in ob nastanku statusne spremembe • Društveni sklad je lastni vir financiranja društva. Zajema znesek ustanovne vloge, čistega presežka prihodkov, razporejenega za določene namene, nerazporejenega čistega presežka prihodkov in nepokritega čistega presežka odhodkov (odbitna postavka). Ustanovno vlogo društva predstavljajo sredstva, ki so društvu s strani ustanoviteljev dana na razpolago ob ustanovitvi in so kot taka navedena v ustanovnem aktu društva.

• Društvo ima lahko v okviru društvenega sklada tudi rezerve ter namenske sklade za izobraževalne, socialne in druge namene v skladu s svojimi pravili in odločitvami • Društvo lahko pokrije čisti presežek odhodkov iz rezerv, iz čistega presežka prihodkov iz prejšnjih obračunskih obdobij, lahko pa tudi v breme drugih delov društvenega sklada

KONTNI PLAN 2016 • V PRILGI JE NOV KONTNI PLAN ZA LETO 2016

Novela zakona o davčnem postopku Sprejete spremembe se nanašajo na več področij: • odpravo administrativnih ovir za davčne zavezance, olajšanje plačila davčnega dolga, • pospešitev postopkov davčne izvršbe, • uvedbo novega instituta vnaprejšnjega cenovnega sporazuma ter • prenos evropske ureditve v slovensko zakonodajo. 72

Vloga za uveljavljanje dejanskih stroškov pri odmeri dohodnine že za leto 2015 (rok 5. februarja) • Fizična oseba pa lahko dejanske stroške uveljavlja pri znižanju svoje letne davčne osnove. Na podlagi 289. člena ZDav. P 2 lahko zavezanec dejanske stroške, ki so mu nastali pri doseganju dohodkov iz zaposlitve, uveljavlja v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine – vse do lanskega leta. S spremembo ZDav. P 2 (Ur. l. RS št. 91/2015) pa lahko davčni zavezanci rezident uveljavlja dejanske stroške že prej, to je pri sestavi informativnega izračuna dohodnine. • Po novem torej ni potrebno čakati na prejem informativnega izračuna in sestavljati ugovor (lahko pa še vedno, če zavezanec ne odda ali zamudi z vlogo).

M OBRAZCI • Od oktobra 2015 dalje je vsem poslovnim subjektom omogočeno, da obvezna socialna zavarovanja urejajo le še elektronsko preko državnega portala e-Vem. • Uporaba sistema e VEM omogoča poslovnim subjektom lažje, enostavnejše, hitrejše in tudi cenejše poslovanje z javno upravo. • Poslovnim subjektom zato priporočajo, da že sedaj pričnejo uporabljati elektronski način urejanja zavarovanj, saj bo skladno z zakonom za vse poslovne subjekte postal obvezen s 1. januarjem 2016. 74

Obvezna socialna zavarovanja se urejajo z naslednjimi postopki: – M 1 (prijava v obvezna socialna zavarovanja), – M 2 (odjava iz obveznih socialnih zavarovanj), – M 3 (sprememba podatkov v obveznih socialnih zavarovanjih), – M 12 (prijava/odjava zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni). 75

SPREMEMBE IN DOPOLNITVE i. REK OBRAZCA IN POROČANJE TER OBRAČUNI DOHODKOV FIZIČNIH OSEB V LETU 2016 • novosti ZMEPIZ-1 v zvezi s poročanjem podatkov o osnovah FURS-u in ZPIZ-u (prijave podatkov, ki jih vlagajo delodajalci, podatki, ki jih ZPIZ u posreduje FURS in Ministrstvo za delo • spremembe, ki jih je prinesel 30. člen ZPIZ-2 v primerjavi z ZPIZ-1 (kateri prejemki tvorijo pokojninsko osnovo, način ugotavljanja pokojninske osnove, obračunani in obračunani ter plačani prispevki, valorizacijski količniki, povprečna stopnja davkov in prispevkov, določitev odstotka za odmero starostne pokojnine, pogoji za starostno upokojitev, zniževanje starosti, malus, bonus itd. ) 76

• spremembe i. REK obrazca (nova polja M; M 01 Plača in nadomestilo plače, M 02 Nadomestila plače po tretji alineji prvega odstavka 32. člena ZPIZ 2, M 03 Plača – nadure, M 04 Plača – dopolnilno delo po 147. členu ZDR 1, M 05 Povračila stroškov v zvezi z delom in osnova za prispevke iz naslova drugih dohodkov, M 06 Letni sklad ur, M 07 Neplačana odsotnost, M 08 Razlika do najnižje osnove za plačilo prispevkov, M 09 Zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem, M 10 Sezonsko delo), • Poročanje o podatkih za matično evidenco od 1. 1. 2016: Za leto 2016 bomo morali o teh podatkih še zadnjič poročati tudi na obrazcih M 4, od leta 2017 pa bo to obveznost prevzel Furs. Za leto 2016 bo ZPIZ pridobil dvojne podatke od delodajalecev in FURS 77

DAVČNE BLAGAJNE- DAVČNO POTRJEVANJE RAČUNOV • Zakon o davčnem potrjevanju računov ZDav. PR (U. l. 57/2015) • Pravilnik o spremembah pravilnika o izvajanju davčnega potrjevanja računov (U. l. 75/2015 z dne 8. 10. 2015) – namesto QR kode se lahko uporablja tudi koda PDF 417 ali več črtnih kod tipa Code 128, kar pomeni nižje stroške za zavezance ter Predlog sprememb Pravilnika (november 2015) • Pozornost moramo posvetiti tudi na: § Zakon o davčnem postopku (vodenje evidenc) § ZDDV 1 (izdaja računa) • Nadzor kontrolo bosta vršila: FURS in Tržni inšpektorat 78

Kateri zavezanci so izvzeti iz obveznosti postopka potrjevanja računov? tistim, ki jim ni treba: • izdati računa po Zakonu o davku na dodano vrednosti (v nadaljevanju ZDDV 1) ali • voditi poslovnih knjig in evidenc in • ki jim dobava blaga ali storitev ni plačana gotovinsko. • Tistim, ki ne izpolnjujejo prejšnjih 3 pogojev, ni potrebno davčno potrjevati račune poravnane z gotovino 79

Kdaj se šteje, da je račun plačan z gotovino? • Plačilo z gotovino pomeni plačilo z bankovci in kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo, druge načine plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev, plačila s plačilno ali kreditno kartico, čekom ter druge podobne načine plačila. • Račun je račun pri gotovinskem poslovanju, izdan za dobavo blaga ali storitev, ki je delno ali v celoti plačan z gotovino. • Kot račun se šteje tudi vsak račun za prejeto predplačilo, preden je dobava blaga ali storitev opravljena. • Šteje se, da je račun plačan z gotovino, če je plačan s kakršno koli obliko plačila, ki ni neposredno nakazilo na transakcijski račun • Primer: plačilo v “stvareh”: je gotovina Plačilo kompenzacija: ni gotovina 80

Obveznosti prodajalca pred izdajo računa Še preden bo zavezanec začel izdajati račune po novi ureditvi, bo moral: • (če ima elektronsko napravo za izdajanje računov) zagotoviti možnost elektronskega podpisovanja podatkov o računih in elektronsko povezavo z davčnim organom; • pridobiti namensko digitalno potrdilo; • sprejeti interni akt, v katerem bo določil pravila za dodeljevanje zaporednih številk računov, popisal vse poslovne prostore in jim dodelil oznake ter določil način izvajanja postopka potrjevanja računov v primerih, ko izdaja račune z uporabo vezane knjige računov; • davčnemu organu sporočiti podatke o vseh poslovnih prostorih, v katerih izdaja račune. 81

Zavezanci, ki izdajajo račune preko vezane knjige računov: • Pravne osebe, ki račune izdajajo iz vezane knjige računov, lahko odložijo nakup strojne in programske opreme za izdajanje računov do konca leta 2017 82

Ali bodo vezane knjige računov po uvedbi davčnih blagajn še uporabne? • Skladno s 25. členom ZDav. PR velja 2 letno prehodno obdobje za uvedbo davčnih blagajn, in sicer z uporabo vezane knjige računov (VKR). To pomeni, da lahko zavezanci do 31. 12. 2017 izdajajo račune z uporabo računov iz VKR. • V kolikor se zavezanec odloči za izvajanje postopka potrjevanja računov z uporabo VKR, ne sme v istem prostoru uporabljati elektronske naprave za izdajo računov. Svojo odločitev, v zvezi z uporabo VKR, pa mora opredeliti v internem aktu (25. člen ZDav. PR). 83

Uporaba vezane knjige in potrjevanje računov • V prehodnem obdobju lahko še vedno izdajamo račune s pomočjo vezane knjige računov, po 1. januarju 2018 pa bomo morali vsi uporabljati elektronske naprave. • Vezane knjige bomo morali, kot do sedaj, pred izdajo potrditi na FURS u, nato pa bomo račune pisali na roko. Od tu naprej pa nas čaka precej birokracije, zato je ta način primeren le za zelo majhno število računov. • Vsak posamezni račun bomo morali naknadno prepisati v FURS ov spletni sistem Mini blagajna in ga potrditi. To pomeni, da bomo za to potrebovali elektronsko napravo z dostopom do interneta. Potrebovali bomo tudi namensko digitalno potrdilo. Zagrožene kazni so ogromne, zato bo naša skrb, da resnično vsak izdani račun v roku 10 dni od izdaje naknadno potrdimo. • Poleg pisanja računov na roke in prepisovanja v FURS ov sistem bo podatke o računih potrebno še enkrat vnesti tudi v računovodstvu. 84

Interni akt • Zavezanec mora interni akt sprejeti pred začetkom izdaje računov pri gotovinskem poslovanju in ga je dolžan predložiti v postopku nadzora na zahtevo davčnega organa. • V zvezi z vsebino internega akta velja, da zavezanec v internem aktu: predpiše pravila za dodeljevanje zaporednih številk računov; naredi popis poslovnih prostorov zavezanca; Navedba načina izvajanja postopka potrjevanja računov ali VKR ali “takojšnje” potrjevanje računov preko davčnih blagajn in dodeli oznake poslovnim prostorom zavezanca. GLOBA OD 4. 000 DO 75. 000 € V KOLIKOR NIMATE INTERNEGA AKTA • Vzorci internega akta so na spletni strani fursa 85

Potrjevanje izdanih računov tudi v primeru uporabe vezane knjige računov • Zavezanec ki uporablja vezano knjigo računov mora davčnemu organu prek elektronske povezave poslati podatke o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov, in sicer v desetih delovnih dneh od dneva izdaje računa. • Vezane knjige računov tudi za zavezance brez internetne povezave Potrdila Agencije ne bodo potrebovali zavezanci, ki se bodo odločili za uporabo vezane knjige računov (v okviru prehodnega obdobja) in bodo to določili v internem aktu. 86

Sestavni deli računa • zavezanec mora davčnemu organu za namene dodelitve enkratne identifikacijske oznake računa poleg podatkov, ki jih določata ZDDV 1 in ZDav. P 2, navesti še: • datum in čas izdaje računa; • vrednost računa, skupno vrednost osnove po vrsti davka ali dajatve, razdeljeno po davčnih stopnjah, in pripadajoči davek ali dajatev, vrednost dobav na podlagi posebnih ureditev, dobav, pri katerih je plačnik DDV kupec ali naročnik storitve znesek oproščenih dobav in neobdavčljivih dobav; • vrednost za plačilo; • davčno številko fizične osebe, ki je izdala račun z uporabo elektronske naprave; • zaščitno oznako izdajatelja računa (ZOI); • številko prvotnega računa v primeru izvajanja postopka potrjevanja naknadne spremembe podatkov na računu. 87

Obrazložitev posameznih sestavin • • Enkratna identifikacijska oznaka računa (EOR) je oznaka, ki se programsko generira v informacijskem sistemu davčnega organa na podlagi določenega niza podatkov, in je potrdilo, da je bil izdani račun prijavljen davčnemu organu. Zaščitna oznaka izdajatelja računa (ZOI) je oznaka, s katero je izdani račun povezan z zavezancem za izvajanje postopka potrjevanja računov, in je podatek za ugotavljanje pristnosti izvora računa. Podatki o vrednosti računa in pripadajočimi informacijami niso samo tisti, od katerih je odvisen znesek obračunanega DDV, temveč tudi informacije, ki omogočajo nadzor nad določanjem osnove in obračuna trošarin, davka od zavarovalnih storitev ipd. Zaporedne številke računov morajo biti sestavljene iz treh delov: oznake poslovnega prostora, oznake elektronske naprave za izdajo računov in zaporedne številke računa. Zaporedne številke si morajo vsako poslovno leto slediti v neprekinjenem zaporedju po vsakem poslovnem prostoru zavezanca ali po elektronski napravi za izdajo računov v poslovnem prostoru. računi se morajo številčiti po posebnem sistemu, z ločenimi vrstami po poslovnih letih, poslovnih prostorih oziroma po elektronskih napravah, ko je teh v posameznem poslovnem prostoru več In vsi ostali podatki, ki jih določa ZDDV 1 dopolnitev pravilnika o davčnih blagajnah, v katerem ni več nujno na račun tiskati QR-kode. 88

POSEBNA POZORNOST NA: • številko računa, ki bo izdan za gotovinsko plačilo, bo strogo določena. Sestavljena bo morala biti iz treh delov, in sicer v naslednjem vrstnem redu: oznaka poslovnega prostora podjetja, (uporabljajo se lahko črke ali številke – skupaj 20 znakov) oznaka elektronske naprave, s katero je račun izdan, (številke in črke do 20 znakov) in zaporedna številka računa – samo številke z nič se ne sme začeti številka računa. Na primer: TRGOVINA 1 -BLAG 2 -1234 89

Pozor na zaporedje številk • Zaporedne številke računov si bodo morale vsako poslovno leto slediti v neprekinjenem zaporedju, in sicer bodisi po vsakem poslovnem prostoru posameznega zavezanca ali po elektronski napravi za izdajo računov v poslovnem prostoru. • V posameznem poslovnem prostoru ali blagajni si morajo zaporedne številke računov slediti v enem neprekinjenem zaporedju. 90

Kako določimo poslovni prostor? • Poslovni prostor je lahko tudi premičen, torej je to lahko premičen objekt, denimo vozilo, ali pa elektronska naprava za izdajo računov. • Tako ima lahko, če se kot poslovni prostor šteje elektronska naprava, poslovni prostor enako oznako kot elektronska naprava. • Nepremični poslovni prostor enaka oznako kot podatki iz Gursa 91

Sporočanje podatkov o poslovnih prostorih • Vsebina in oblika sporočila o poslovnih prostorih je v PRILOGI 2 Pravilnika (pošiljanje preko enosmerne povezave TLS na “Mini blagajno”) • Podatki se sporočijo za vsak posamezni poslovni prostor, kjer se računi izdajajo ter se podpišejo z nam. digitalnim potrdilom, nato pa FURS pošlje potrdilo o prejemu podatkov • Sporočamo to tudi, ko se poslovni prostor spremeni – na terenu 92

Ali obstaja na e-davkih kakšen predpisan obrazec ali vloga v zvezi z obveznim posredovanjem podatkov o poslovnih prostorih FURS-u? • Podatki o poslovnih prostorih za namene ZDav. PR se ne bodo pošiljali preko e-Davkov. • Zavezanci, ki bodo pri izdaji računov uporabljali svojo programsko opremo, bodo podatke o poslovnih prostorih praviloma posredovali preko svoje programske opreme. Drugače pa bodo zavezanci podatke o poslovnih prostorih lahko posredovali preko aplikacije » MINI BLAGAJNA «, ki je od decembra 2015 dalje dostopna na spletni strani FURS a. • Preko e Davkov se bodo samo pridobivala (in preklicevala) namenska digitalna potrdila in nič drugega. 93

Kako številčiti negotovinske račune? • Računov za negotovinska plačila, torej plačila, ki gredo neposredno na transakcijski račun zavezanca, ni treba davčno potrjevati, torej jih ni treba izdati z davčno blagajno. • Če se boste odločili, da takšnih računov ne boste izdajali z uporabo davčne blagajne, ampak posebej, jih lahko številčite po svojem sistemu. • Če pa se boste odločili, da boste tudi račune za negotovinska plačila izdajali prek davčne blagajne, jih boste morali številčiti po sistemu, ki je določen za račune za gotovinsko plačilo. Bodo torej v zaporedju gotovinskih plačil, ne bo pa jih treba davčno potrjevati. 94

Kaj pa, če ne vemo, kako bo račun plačan? • Če račun ne bo plačan neposredno ob izdaji in bo obstajala možnost, da bo plačan z gotovino, bo treba računu že ob izdaji dodeliti številko po novem sistemu, torej s tridelno oznako. • Kar pomeni, da mora tako izdan račun vsebovati tudi vse preostale zahtevane podatke, denimo tudi zaščitno oznako izdajatelja računa (ZOI), a brez enkratne identifikacijske oznake računa (EOR). • Če bo račun naknadno plačan gotovinsko, boste podatke o njem poslali v naknadno potrjevanje v roku desetih delovnih dni od plačila računa z gotovino. • Lahko pa tak račun davčno potrdite že ob izdaji, torej tudi če ne veste, kako bo plačan. Nič ni narobe, če ob izdaji pošiljate v potrjevanje vse račune, ne glede na način plačila. 95

Kako finančni upravilno sporočati » na roko « napisane račune iz VKR? • Vezane knjige računov, ki so 31. januarja 2015 nadomestile stare paragonske bloke, bodo v uporabi tudi po uvedbi davč nih blagajn. V prehodnem obdobju, to bo trajalo od 2. januarja 2016 do 31. decembra 2017, bo mogoče račune izdajati ali z uporabo elektronske naprave, torej davčne blagajne, ali pa iz vezane knjige računov (VKR). • Podatke o vsakem računu, izdanem iz VKR, boste morali prek elektronske povezave poslati v potrditev finančni upravi, in sicer v desetih delovnih dneh od dneva izdaje računa. Če boste račune izdajali iz VKR, v istem poslovnem prostoru ne boste smeli uporabljati še elektronske blagajne. • Kako boste izdajali račune, boste morali določiti v internem aktu. Tega ne pošiljate v potrditev Fursu. 96

Račun iz VKR boste lahko potrdili v e. Davkih ali pa z davčno blagajno • Račune, izdane iz VKR, je mogoče v potrjevanje pošiljati ali prek Mini blagajne, to bo brezplačna aplikacija finančne uprave v e. Davkih, preko katere boste prav tako lahko izdajali račune, ali preko davčne blagajne. • Praviloma bodo zavezanci, ki bodo za izdajanje računov uporabljali le VKR, račune iz VKR v potrjevanje pošiljali prek Mini blagajne, medtem ko bodo zavezanci, ki bodo VKR uporabljali le ob okvari davčne blagajne ali bodo VKR uporabljali denimo le na terenu, račune iz VKR v potrjevanje pošiljali prek davčne blagajne. 97

Podatke o računu vnašamo v posebne obrazce • Potrjevanje računov, izdanih iz VKR, bo potekalo tako, da bo zavezanec podatke z računa, izdanega iz VKR, vnesel v ustrezen obrazec na Mini blagajni ali v ustrezen obrazec za vnos podatkov o računu, izdanem iz VKR, v programu na davčni blagajni. • Po vnosu se bodo podatki posredovali v potrjevanje na finančno upravo. • Vnašali se bodo podatki, kot bodo navedeni na obrazcu računa, izdanega iz VKR. • Ti podatki so opredeljeni v prilogi pravilnika o davčnem potrjevanju računov, med drugim je treba navesti davčno številko zavezanca, datum izdaje računa, kot je naveden na računu iz VKR, številko računa, kot je navedena na računu iz VKR, številko seta iz VKR in serijsko številko VKR. 98

Številka računa iz VKR je eno, številka računa iz davčne blagajne pa drugo • V davčno blagajno oziroma Fursovo Mini blagajno boste torej vnašali le podatke o računu, izdanem iz VKR, kar pomeni, da za te račune ne velja sistem številčenja, ki je določen za račune, izdane z elektronsko napravo, torej davčno blagajno. 99

Izvorni račun je račun iz vezane knjige • Če boste račun izdali iz VKR, ne boste smeli izdati računa za isto dobavo ali storitev še iz davčne blagajne. Dvojno izdajanje računov za eno dobavo ni možno. • Račun, izdan iz vezane knjige, pa se lahko, denimo zaradi evidentiranja doseženega prometa ali vodenja zalog, potem naknadno evidenčno vnese v računalniško napravo, tako da je zagotovljena sledljivost, in sicer mora biti razvidna povezava med računom, izdanim iz VKR, in računom, evidenčno vnesenim v blagajno. • izvorni izdani račun je v tem primeru tisti, ki je bil izdan iz vezane knjige računov, medtem ko je račun, ki je bil naknadno vnesen v blagajno, izvedena listina, izdelana z namenom računalniškega evidentiranja doseženega prometa in vodenja zalog. • Zagotovljena mora biti sledljivost, razvidna mora biti povezava med računom, izdanim iz VKR, in računom, evidenčno vnesenim v blagajno. 100

Kaj se splača malim davčnim zavezancem? • Mali davčni zavezanci so prav tako dolžni potrjevati račune, saj so dolžni voditi poslovne knjige in evidence v skladu z ZDav. P 2 in Zakonom o računovodstvu. Zato se pojavi vprašanje, ali se splača preiti na elektronske blagajne takoj , ali ostati pri uporabi vezane knjige računov? • Pri odločitvi je potrebno upoštevati, da morajo davčni zavezanci v obeh primerih obvezno: Pridobiti posebno namensko potrdilo za davčne blagajne Sprejeti interni akt Sporočiti FURSu predpisane podatke o poslovnih 101

Ali je potrebno davčno potrditi račun, ki je plačan preko univerzalnega plačilnega naloga – UPN oziroma položnice? • Račun, ki ga kupec plača z univerzalnim plačilnim nalogom (UPN) ali položnico, po ZDav. PR ni račun plačan pri gotovinskem poslovanju in ne bo predmet davčnega potrjevanja računov. • Če je tak račun, za katerega je ob izdaji dogovorjeno, da ga kupec plača negotovinsko (npr. UPN, položnica), potem naknadno plačan z gotovino, pa bo moral zavezanec račun potrditi pri FURS v desetih delovnih dneh od dneva plačila računa. 102

Kako zavezanec izda račun, ki ne bo plačan gotovinsko? • Ob izdaji računa, za katerega se ve, da ne bo plačan gotovinsko (npr. v primeru t. i. » negotovinskega « računa, ki je plačan preko UPN), bo lahko zavezanec uporabil računalniški program ali elektronsko napravo, ki ne bo pošiljala računov v davčno potrjevanje na FURS upravo, oziroma bo lahko račun izdal na navadnem paragonskem bloku ali listu papirja (ne bo potreboval vezane knjige računov). 103

Davčne blagajne so obvezne za: • Za vse subjekte , ki poslujejo z gotovino (gotovina je tudi plačilo s plačilno kartico), se pravi za lokalne skupnosti, upravne enote, krajevne skupnosti, zdravnike, odvetnike, društva, čebelarska društva, šole, vrtce, lekarne (ne za recepte, kjer ni doplačila)…. 104

Davčne blagajne bodo obvezne za: • Za vse subjekte , ki poslujejo z gotovino (gotovina je tudi plačilo s plačilno kartico), se pravi za lokalne skupnosti, upravne enote, krajevne skupnosti, zdravnike, odvetnike, društva, šole, vrtce, lekarne (ne za recepte, kjer ni doplačila)…. 105

• Ali bodo predmet davčnega potrjevanja računov tudi računi, ki so bili izdani v letu 2015 pred začetkom obvezne uporabe ZDav. PR in nimajo vseh podatkov, ki jih zahteva ZDav. PR, če so bili plačani v letu 2016? Ne. Predmet davčnega potrjevanja računov ne bodo računi, ki jih bo zavezanec izdal pred 2. januarjem 2016, ne glede na to da bodo plačani gotovinsko v letu 2016, razen, če se bo zavezanec prostovoljno odločil za izvajanje tega postopka pred 2. januarjem 2016 (davčno potrjevanje računov se bo lahko izvajalo od 1. decembra 2015). 106

Praktični primeri – vprašanje: Izdajamo račune, ki so poravnani v gotovini, a jih davčno potrjujemo? • Nismo DDV zavezanci: če je račun poravnan gotovinsko – DA (takšen primer so naj večkrat društva ) • Smo DDV zavezanci, vendar opravljamo le oproščeno dejavnost po ZDDV 1: DA • Upravna enota, ki zaračunava upravne storitve npr. izdaja potnega lista, dovoljenj, . . : NE, ker je organ oblasti • Državni organi (občine, druge osebe javnega prava) se štejejo za davčne zavezance, če bi opravljanje njihovih transakcij izkrivljalo konkurenco – potem so zavezanci za davčno potrjevanje računov 107

Kdaj lahko član društva za društvo opravlja delo brezplačno in ne gre za delo na črno? • Zakon o davčnem potrjevanju računov določa, da je oznaka fizične osebe (davčna številka), ki izda račun z uporabo elektronske naprave, sestavni del računa • Brezplačno lahko člani društva opravljajo naloge za dejavnost društva – V primeru brezplačnega dela članov društva so lahko izjeme od zaposlovanja na črno v društvih: nujno delo, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije, prostovoljsko delo ter dobrodelno delo. Član društva lahko opravlja brezplačno delo (za delo ne prejme niti plačila niti nobene osebne koristi) v imenu in za račun društva, če dokaže, da je član društva. Dokazati je potrebno tudi, da gre za takšno vrsto dela, ki so povezane z nalogami in dejavnostmi, ki jih ima društvo opredeljene v temeljnem aktu društva. Podlaga za tako delo je torej članstvo v društvu in temeljni akt društva, v katerem je opredeljena tako pridobitna dejavnost, kot naloge, ki jih člani opravljajo za namen uresničitve dejavnosti društva.

• Pri opravljanju dela društev, kjer se izdajajo računi, gre največkrat za opravljanje del v okviru izvajanja pridobitne dejavnosti društva. Pridobitna dejavnost se mora izvajati v obsegu, ki je dovoljena po zakonu o društvih. • Pri plačanem delu ustrezno uredite pogodbeno razmerje : DR, POG. DELO, AH, ŠTUDENTSKO DELO, MANDATNA POGODBA

PRAKTIČNI PRIMERI • nekaj praktičnih primerov brezplačnih del članov društva: – prodaja jedi in pijače v primeru posameznega dogodka gasilske veselice; – prodaja izdelkov izdelanih s strani članov društva, prodaja reklamnih izdelkov društva v primeru promocije društva; – delo oskrbnika planinske koče, ki ga opravlja član planinskega društva. • FURS pa poudarja, da se v nadzoru v vsakem konkretnem primeru ugotavlja, če člani društva dejansko opravljajo delo brezplačno in ali se pridobitna dejavnost opravlja v mejah, ki je v organizacijski obliki društva dovoljena po ZDru. • Odgovor je usklajen z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, z ministrstvom za notranje zadeve in ministrstvom za javno upravo, ki so pristojni za posamezen zakon s tega področja (Zakon o društvih ZDru, Zakon o prostovoljstvu ZProst, Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ZPDZC 1)

• Poslovanje v društvih: društvo mora račune potrjevati prek davčne blagajne, če bo pri gotovinskem poslovanju opravilo dobavo, za katero je treba izdati račun (soudeležba na izletih, predavanjih, … Za članarino društvu ni treba izdati računa, saj se od te ne obračunava DDV. A tudi tukaj imamo izjemo če gre del članarine denimo za organizacijo seminarjev, torej za dejavnost, ki je konkurenca nekomu, ki pa je zavezanec za DDV, je za ta del članarine treba obračunati DDV in je zanjo treba izdati račun. Če pa društvo članom omogoča brezplačno udeležbo na nekem seminarju, brezplačno opravljena storitev ni predmet DDV in računa ni treba izdati. Društvo mora izdati račun tudi za plačilo vadnine, saj je to plačilo za dobavo storitev. 111

• Kaj pa prodaja vstopnic? treba bo imeti blagajno Nekaj primerov: Če bo društvo denimo organiziralo prireditev in prodajalo vstopnice, bo moralo za vsako z gotovino ali kartico plačano vstopnico izdati račun ter ga potrditi prek davčne blagajne. • Prodaja blaga in storitev: Denimo čebelarsko društvo, ki prodaja med in medico v svojem imenu in za svoj račun, mora za takšne dobave izdati račun. Društvo, identificirano za namene DDV, mora na računu za opravljeno dobavo medu in medice obračunati DDV. Če bo tak račun plačan gotovinsko, bo predmet davčnega potrjevanja, pojasnjujejo na Fursu. 112

• Ali si bodo lahko društva lahko izposojala blagajne? Društva bodo lahko imela skupno davčno blagajno in si jo bodo lahko izposojala glede na svoje potrebe, pravijo na Fursu. Vsako društvo, ki si bo izposodilo blagajno, bo moralo pri izdaji računov uporabljati svoje namensko digitalno potrdilo. Digitalno potrdilo bo mogoče vložiti prek portala e. Davki, kdaj bo to, bo Furs sporočil naknadno. Ob izposoji blagajne bo treba to predhodno pripraviti in nanjo namestiti digitalno potrdilo posameznega društva oziroma bo treba prilagoditi programsko opremo, da bo omogočala izbiro med več različnimi digitalnimi potrdili, ki bodo nameščena na blagajni. 113

• Bodo gasilci, humanitarna društva izjeme? NE , ker je za gasilska društva obvezno vodenje poslovnih knjig in evidenc, in če opravijo dobavo blaga ali storitev, za katero morajo po zakonodaji o DDV izdati račun, ki je delno ali v celoti plačan gotovinsko, bodo morala tak račun davčno potrditi. Če bodo denimo na veselici prodajali pijačo, bodo morali izdati račun prek davčne blagajne. 114

Ali bodo davčne blagajne obvezne tudi za planinske koče? • DA. Oskrbnik planinske koče, ki ima dostop do interneta ali GPRS, bo račune izdajal preko davčne blagajne. • Če pa je planinska koča na območju, kjer ni mogoča vzpostavitev internetne povezave ali GPRS, bo oskrbnik planinske koče pri gotovinskem poslovanju račun izdal z uporabo vezane knjige računov. • Davčnemu organu bo moral prek elektronske povezave poslati podatke o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov, v desetih delovnih dneh od dneva izdaje računa. • Z namenom razbremenitve malih zavezancev, ki izdajajo le manjše število računov, pa bo FURS omogočil tudi potrjevanje računov s pomočjo aplikacije na portalu e. Davki. 115

Ali društvo, ki ne prodaja vstopnic, zbira pa prostovoljne prispevke, potrebuje davčno blagajno? • Če društvo za ogled svoje predstave ne zaračunava vstopnine, je torej ogled predstave brezplačen. Za prejete prostovoljne prispevke po DDV zakonodaji društvu ni treba izdati računa, zato ne bodo zavezanci za davčno potrjevanje računov po ZDav. PR. 116

Strojni krožki in izdaja računov iz VKR ter v katerih takih primerih bodo računi predmet davčnega potrjevanja? • Strojni krožki so združenja kmetovalcev, ki izvajajo storitve v kmetijski in gozdarski dejavnosti, kot del kmetijske in gozdarske dejavnosti. Organizirani so kot društva. • da kmetu (članu strojnega krožka), ki ni identificiran za namene DDV, če opravi storitev med sosedske pomoči članu drugega kmečkega gospodinjstva ob pogoju, da iz naslova opravljanja teh storitev ne preseže zneska maksimalno dovoljenega obsega neobdavčenega dela preko strojnega krožka, za tako opravljeno storitev ni treba izdati računa z uporabo vezane knjige računov, ampak ga lahko izda v poljubni obliki. • V takem primeru za takega davčnega zavezanca (kmeta) namreč ni določeno vodenje poslovnih knjig in evidenc. Posledično ta davčni zavezanec (kmet) tudi ni zavezanec za izvajanje davčnega potrjevanja računov. • Evidence o opravljenih storitvah posameznega člana strojnega krožka vodi strojni krožek, ki je hkrati tudi zavezanec za izvajanje davčnega potrjevanja računov. 117

• Če pa storitev med sosedske pomoči članu drugega kmečkega gospodinjstva opravi kmet (član strojnega krožka), ki je z opravljanjem teh storitev presegel znesek maksimalno dovoljenega obsega neobdavčenega dela preko strojnega krožka, pa mora pri gotovinskem poslovanju izdati račun iz vezane knjige računov, če izda račun pri gotovinskem poslovanju brez uporabe ustreznega računalniškega programa oziroma elektronske naprave v skladu z 38. členom ZDav. P 2, in to ne glede na njegovo identifikacijo za namene DDV. • V takem primeru gre namreč za opravljanje dejavnosti, za katero se mora tudi ustrezno registrirati, zato je zanj tudi določeno vodenje poslovnih knjig in evidenc. • Enako pravilo velja tudi za kmeta (člana strojnega krožka), čigar kmečko gospodinjstvo davčno osnovo od osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti že ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, in na tej podlagi v davčnem obračunu Doh. Dej ugotavlja akontacijo dohodnine oz. dohodnino od dohodka iz dejavnosti. • Tako izdane račune je kmet, član strojnega krožka, dolžen tudi potrditi pri davčnem organu v skladu z ZDav. PR. 118

• Sindikat ali društvo za svoje člane organizira izobraževanje brezplačno. Sindikat – društvo plača predavatelja – potrebuje davčno blagajno DA ali NE: Če zavezanec članom dejansko omogoči brezplačno udeležbo na določenem seminarju, brezplačno opravljena storitev ni predmet DDV in tudi ni predmet davčnega potrjevanja računov. 119

Kako je z davčnim potrjevanjem računov pri društvih - članarina, dobava blaga ali storitev kot članska ugodnost, darila manjše vrednosti, srečelov in organizacija izletov? • Prava članarina – ni potrjevanje računov • Članarina nudi člansko ugodnost – izdati račun – potrditi ali davčna blagajna ali VKR • Darila Če znesek darila (npr. majice), ki jo dobi član društva brezplačno, ne presega vrednosti 20 eurov, gre po DDV zakonodaji za dajanje daril manjših vrednosti, ki niso predmet DDV, zato društvu ni treba izdati računa. Po DDV zakonodaji se dajanje daril (brezplačno) manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca ne štejejo za dobavo, opravljeno za plačilo, če se dajejo le občasno inče se ne dajejo istim osebam. 120

• Društvu za srečke za srečelov oziroma vplačila za udeležbo v igri na srečo (srečelov), ki se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo, po DDV zakonodaji ni treba izdati računa, če podatke o prodaji srečk za srečelov zagotavlja s popisom začetnih in končnih zalog. Več glede srečelova je navedeno v Brošuri o davku od iger na srečo. • Društvo (npr. planinsko društvo), ki organizira planinski izlet, opravi storitev organizacije izleta in je zavezano k izdaji računa. Če je račun plačan z gotovino, je takšen račun predmet davčnega potrjevanja računov. Če na primer planinsko društvo organizira planinski izlet (organizira prevoz, prenočišče) opravi storitev organizacije izleta in je za opravljeno storitev zavezano k izdaji računa, ki ga mora davčno potrditi, če je plačan z gotovino. Kadar del članarine dejansko predstavlja plačilo za organizacijo izleta, potem mora društvo za opravljeno storitev organizacije izleta, ki je bila plačana gotovinsko kot članarina, najkasneje, ko je ta storitev opravljena, tudi izdati račun in ga davčno potrditi. 121

• Glede vprašanja, ali to velja tudi v primeru, ko gre za izlet, ki ga društvo organizira npr. enkrat letno samo za vse svoje člane v okviru druženja, ob pogoju, da to izhaja tudi iz namena ustanovitve društva pojasnjujemo, da organizacija planinskega izleta za člane za plačilo predstavlja opravljanje storitev in je društvo dolžno izdati račun. Če je račun plačan z gotovino je predmet davčnega potrjevanja. 122

Vsebina in oblika obvestila na prodajnih mestih 123

BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE Poleg brezgotovinskega poslovanja preko TRR opravlja društvo lahko tudi gotovinsko poslovanje Upoštevati enake predpise kakor druge pravne osebe Do 31. 10. 2009 je plačilni promet in blagajniško poslovanje urejal Zakon o plačilnem prometu, ki ga je nadomestil ZAKON O PLAČILNIH STORITVAH IN SISTEMIH DO 31. 12. 2009 smo uporabljali pri blagajniškem poslovanju Pravilnik o plačevanju z gotovino in blag. Maksimumom V letu 2014 moramo upoštevati naslednje predpise pri opravljanju plačilnega prometa: zakon o plačilnih storitvah in sistemih, zakon o uvedbi evra, zakon o davčnem postopku, zakon o deviznem poslovanju, SRS 7 – denarna sredstva, … Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, ki je začel veljati dne 27. 12. 2011 IN SPREMEMBA 27. 3. 2012.

OBDAVČITEV PROSTOVOLJCEV Na podlagi Zakona o dohodnini je dohodek prejet za prostovoljno delo obdavčen z akontacijo dohodnine, po stopnji 25%. Tovrstni dohodki se vključujejo tudi v sintetično, letno dohodnino skupaj z ostalimi dohodki fizične osebe (npr. plače). Paziti je potrebno tudi pri povračilu stroškov prevoza, nočitve, dnevnice ipd. , kadar jih društvo izplačuje fizičnim osebam, saj so neobdavčeni zneski le za prostovoljno sodelovanje pri neprofitni dejavnosti ter zneski, usklajeni z vladno Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Prostovoljci lahko brez dodatnih davčnih obremenitev dobijo povrnjen strošek oz. nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, ki pa letno ne sme znašati več kot 20% povprečne mesečne plače v RS (podatek iz meseca januarja preteklega leta). Lahko se uveljavijo višji stroški, vendar z ustreznimi dokazili (računi, pogodbe ipd. ). V kolikor se izplačujejo višji zneski, so le ti obdavčeni, akontacija dohodnine po stopnji 25%.

HVALA ZA POZORNOST MOREBITNA VPRAŠANJA NA MEIL majda. gominsek@siol. net