ROMANTINO STOLETJE FRANZ SCHUBERT ROBERT SCHUMANN AS ROMANTIKE

ROMANTIČNO STOLETJE FRANZ SCHUBERT ROBERT SCHUMANN

ČAS ROMANTIKE IN 19. STOLETJA Beg od resničnosti, vsakdanjosti Raziskovanje umetnin in globine človeške duše Zatekanje v historičnost – hrepenenje po lepšem, v mistiko Vpliv nemške literarne romantike Hrepenenje po moči in smrti – motiv odrešenja - Wagner

ZNAČILNOSTI ROMANTIČNE GLASBE Izražanje nenavadnih okoliščin notranjega in zunanjega dogajanja Glasbeno obliko določajo neglasbeni motivi Nova sredstva v harmoniji, ritmiki, melodiki, barvanju zvoka, obliki Umetniški individualizem: samota, brezup, depresija…

ZNAČILNOSTI ROMANTIČNE GLASBE Premagovanje vsakdanjosti s fantastičnimi rešitvami: Pesmi o smrti Sanjska doživetja Prizori iz življenja Fantazije Zveza med besedo in tonom – samospev, opera, glasbena drama

ZNAČILNOSTI ROMANTIČNE GLASBE Izraža človekov odnos do narave Človeku nedostopne elemente: ocean, visokogorje (C. M. von Weber, Čarostrelec, R. Wagner, Leteči Holandec, Nibelunški prstan…) Oživljanje arhaičnih elementov: polifonija, baročne oblike Proučevanje ljudske glasbe: posnemanje ljudske melodike

ZNAČILNOSTI ROMANTIČNE GLASBE Nagnjenje k eksotiki, tuji nacionalni koloriti (F. Chopin) Patos, strast pesniških oblik Znanilci novega: Beethoven, Schubert, Weber… Vpliv klasicistične sonate: subjektivni izraz, razširitev in odmik od tradicije Izraz s samospevom in klavirsko glasbo

ZNAČILNOSTI ROMANTIČNE GLASBE Romantika v pravem pomenu z Berliozivo Fantastično simfonijo, R. Schumann, F. Chopin Klavirska dela – intimnost, ognjevitost čustev Obliko narekuje poezija, ideja – simfonična pesnitev Srečanje z lastno usodo

OBDOBJA ROMANTIKE Zgodnja romantika: 1800 – 1830 Pojav iz nemške romantike v slovstvu Pravljična, romantična snov – Weber, Čarostrelec, ljudski značaj, praznoverje, čudežnost Schubertova pesem – izraz pesniškega duha časa

OBDOBJA ROMANTIKE VISOKA ROMANTIKA 1830 -1850 Vplivi francoske revolucije po Napoleonu, središče novih gibanj Pariz Francoska romantična literatura (V. Hugo, A. Dumas…) Berliozova Fantastična simfonija – duh časa

OBDOBJA ROMANTIKE Virtuoznost N. Paganinija Lisztova virtuozna kariera Chopinova klavirska glasba Schumannova pesniška govorica Mendelssohnov romantični klasicizem Wagnerjeva glasbena drama Verdijeva revolucionarna opera

OBDOBJA ROMANTIKE POZNA ROMANTIKA 1850 -1890 Cezura in revolucija 1848 Lisztove simfonične pesnitve Wagnerjeve glasbene drame Verdijeve zrele opere Nova simfonija Brucknerja in Brahmsa Cecilijanstvo, historicizem, nacionalno

OBDOBJA ROMANTIKE PRELOM STOLETIJ 1900 -1914 Puccini, Mahler, Debussy, R. Strauss Razvijanje skrajnosti Poznoromantični pojavi: impresionizem Mladi Schönberg – prehod v atonalnost

ROMANTIČNI SAMOSPEV SCHUBERT – SCHUMANN – BRAHMS – WOLF Zgodnji samospevi – glasba za domače muziciranje Pozni : koncertna dela Enakovreden simfoniji, komorni glasbi in klavirski glasbi

ROMANTIČNI SAMOSPEV ZNAČILNOSTI: Beg iz realnosti, fantastičnost, mistika Umetniški izziv v historičnosti: zgodovina, ljudska pesem. . Posnemanje naravnega občutja: povezava besede in glasbe – nova umetniška celota Klavir – enakovrednost glasu

ROMANTIČNI SAMOSPEV Klavir v vlogi interpretacije vsebine oz. izraza Pred, med in poigre Spremljevalne figure – tonsko slikanje, značilna ritmika Harmonija služi izrazu Schubert uvede različne tipe samospevov

TIPI SAMOSPEVOV pri F. Schubertu Kitična pesem, melodija in spremljava enaki pri vseh kiticah (Popotovanje, 1823) Variirana kitična pesem, spreminjanje melodije in spremljave v določenih kiticah (Postrv) Prekomponirana pesem, vedno novi motivi v melodiji in spremljavi, dramatika (Zimsko popotovanje, pesmi o življenju in smrti)

F. Schubert, opus Preko 300 pesmi, spreminjajoča melodika, številnost nadihov, bogate harmonije, dramatika, simfonična gradnja Klavirska dela, schubertiande Pretanjen ritem Zadržan izraz, neokrašenost Glasbeni trenutki (Moments musicaux)

F. Schubert, opus Kvartet v d-molu, Deklica in smrt (Der Tod und das Mädchen) Uporabil melodijo iz istoimenskega samospeva, variacije Godalni kvintet C-dur, 2 vl, viola, 2 čela Klavirski kvintet A-dur, Postrv Dodala s kb in klavir, izvirna zasedba, 5 stavkov, variacije

F. Schubert - simfonik 9 simfonij, zgledi Beethovna L. 1822, Nedokončana simfonija, hmol Znana od l. 1865 1. stavek: 8 -taktni uvod, improvizacije Poetičen značaj, pesemske teme Nihanje med durom in molom Individualne instrumentalne barve

Nedokončana simfonija, 8. h-mol Ob imenovanju za častnega člana glasbenih društev Linz, Gradec Križanje klasične oblike in romantičnega izraza Hrepenenje po ljubezni, smrt, odrešitev 1. st: uvod: motivika nadaljnje gradnje; motiv usode, ostinatni ritem 2. st. E-dur, motivika v naravnem rogu, nihajoča polifonija, harmonska barvitost

ROBERT SCHUMANN 1810 -1856 Študij prava, glasba, klavir v Leipzigu Težave s prsti – skladatelj, glasbeni kritik Klavirska dela Samospevi Simfonije Komorna dela

ROBERT SCHUMANN Značilnosti opusa: Do l. 1840, male glasbene oblike za klavir v romantičnem slogu – zunajglasbeni vtisi L. 1840, poroka s C. Wieck - samospevi Po. L 1841 – klasicistični, baročni vplivi Neposredna melodična in harmonska glasbena govorica, virtuoznost Paganinijevega tipa 1849 - stopnjevanje izraznosti klavirja v melodiki, deklamacija - koloristika

ROBERT SCHUMANN Poznavalec romantičnega pesništva Lirika- H. Heine Združevanje pesmi v cikle: Pesnikova ljubezen, 16 del, Heine Prenovitelj klavirskega zvoka Obogatil izraz igranja – lomljeni akordi, rahločutnost, melodika srednjih glasov, polimelodika, ritmično bogastvo…

ROBERT SCHUMANN Razpoloženjski naslovi pri klavirskih skladbah: Zvečer, Sanjarjenje, Gozdni prizori…. fantazijski pristop k ustvarjanju 3 sonate, op. 17 Fantazija – kot nokturno, pooseblja nemško romantiko, zasnovana kot velika sonata za Beethovna (Bonn) 6 fug, vplivi Bacha

R. Schumann- klavirska dela Izraz duševnih stanj in razpoloženj Večje oblike se sestavljajo nizi kratkih, povezanih skladb Osrednja pesniška misel Karneval Simfonične etude Fantazijske skladbe, op. 12, 1837

Fantazijske skladbe Zvečer, podoba večernega miru Polet, prekipevajoč ritem, zanos navzgor Črički, upodobitev samosvojega temperamenta Čudne sanje

Obvezni slušni primeri F. Schubert: samospevi, Podoknica (iz cikla Labodji spev), Lahko noč (cikel Zimsko popotovanje); F. Schubert: Nedokončana simfonija, h-mol R. Schumann: klavirska dela: Fantazijske skladbe, op. 12