Role Bratec Mrvar Tabor DUGS VELENJE 12 10

Rožle Bratec Mrvar Tabor DUGS – VELENJE, 12. 10. 2018 PREUČEVANJE TRAJNOSTNEGA z. ENERGETSKEGA POTENCIALA POKRAJINE PRI POUKU GEOGRAFIJE

z ZAKAJ „DRZNEJŠA OKOLJSKA POLITIKA“ § Zadržanje globalnega segrevanja pod 1, 5 °C do 2040 (IPCC 2018) § Zmanjšanje porabe energije za 1/3 do 2030 § 40 % znižanje izpustov CO 2 iz prometa do 2040 § Konec novih izpustov CO 2 do 2050 § Nadomestitev JEK

z § 1. TEMELJNE ZNAČILNOSTI SLOVENSKE ENERGETIKE Energetski koncept Slovenije (EKS) iz leta 2010 je osnovni razvojni dokument na področju energetike, ki se sprejema za obdobje 20 let (okvirno za 40 let). § Krovna cilja EKS, glede na ravni iz leta 1990, sta: 1. zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz energetike za vsaj 40 % do 2030 2. zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz energetike za vsaj 80 % do 2050 § Temeljni namen je zagotoviti trajnostno ravnanje z energijo.

z 1. TEMELJNE ZNAČILNOSTI SLOVENSKE ENERGETIKE § Energetska učinkovitost se dosega z učinkovito rabo energije (URE) in zmanjšanjem odvisnosti od uvoza fosilnih goriv, je stroškovno privlačna. § Cilj je doseči 25 % delež obnovljivih virov (OVE) v energetski bilanci do 2020. § Akcijski načrt za energetsko učinkovitost 2017 -2020 (AN-URE 2020): raba energije (2020) ne bo presegla 7, 125 Mtoe (mio ton naftnega ekvivalenta); kar pomeni rast do 2 % glede na leto 2012). § Več kot 2/3 elektrike v RS proizvedeta TEŠ in JEK.

Energijska bilanca Slovenije (2015) z

Energijska bilanca Slovenije – deleži (2015) z

z Sestava energije iz domače proizvodnje (2015)

2. TEMELJNE DRŽAVNE SPODBUDE z § Energetska prenova stavb § Gradnja skoraj ničenergijskih stavb § Rast obnovljivih virov energije v prometu (10% do 2020) § Proizvodnja energije iz obnovljivih virov

z 3. OBNOVLJIVI VIRI PREDNOSTI § Zmanjšanje izpustov TGP § Neomejene zaloge § Gospodarski potencial § Dolgoročna stabilnost § Decentralizacija (razvoj podeželja) § Domač vir (zmanjšanje uvoza) § Državne subvencije SLABOSTI § Še ne morejo v celoti nadomestiti fosilnih goriv § Občasna nezanesljivost (sonce, veter, voda…) § Slabša učinkovitost (cena) § Visoke investicije § Slabši izkoristek

z 3. 1 HIDROENERGETSKI POTENCIAL § Slovenija je hidroenergijo izbrala, kot glavni obnovljivi vir energije, § 30, 7 % delež proizvodnje obnovljivih virov v letu 2015. § Odločilna naravnogeografska dejavnika sta pretok in strmec. § Poleg energetskega ima še prostorski, rekreacijski in naravovarstveni potencial. § HE je pogosto nepopravljiv okoljski poseg. § Najbolj izkoriščena je Drava (98 %), sledi Soča (34 %) in Sava (27 %). § Manjši vodotoki so izkoriščeni 25 % (pretežno male HE). § Skupaj je izkoriščena približno polovica tehničnega in 4/7 ekonomskega HP. § PREDNOSTI: nima emisij, zanesljiva, poceni, shranjevanje, reguliranje… § SLABOSTI: odvisnost od vremena, lokalni vpliv, nesreče…

z 3. 1 HIDROENERGETSKI POTENCIAL VRSTE HE PRI NAS GLEDE NA TIP: § Pretočne (večina dravskih HE). § Akumulacijske (Moste, Formin, Zlatoličje). § Pretočno-akumulacijske (manjše jezero za krajše zbiranje – npr. ponoči) § Črpalne (Avče od 2010…)

z 3. 1 HIDROENERGETSKI POTENCIAL VRSTE HE PRI NAS GLEDE NA VELIKOST: § Velike (nekaj 100 MW) – Zlatoličje, Formin, Avče. § Srednje (nekaj 10 MW) – večina na Dravi, Savi in Soči. § Male (do 10 MW) – okoli 30. § Mini (do 2 MW). § Mikro (do 100 k. W) Mala HE Bistra iz leta 1911

z 3. 1 HIDROENERGETSKI POTENCIAL NAČRTOVANE HE PRI NAS : § Mokrice (zadnja na Spodnji Savi, načrtovana 2021) § Srednja Sava (10 – začetek gradnje po 2021) § Mura (6 v roku 20 let) – zelo sporne

z

z 3. 1 HIDROENERGETSKI POTENCIAL PREDLOG ZA POUK : § Možnost izračuna hidroenergetskega potenciala domačega vodotoka za izgradnjo MHE (raziskovalna ali projektna naloga) § Podatki ARSO (http: //www. arso. gov. si/vode/podatki/) § Težave pri gradnji MHE (https: //www. delo. si/gospodarstvo/infrastruktura/zapleteni-postopki-zagradnjo-malih-hidroelektrarn. html) (https: //gradbenistvo. finance. si/283930) § Raziskovalna naloga (https: //www. knjiznica-celje. si/raziskovalne/4201004503. pdf)

z 3. 2 BIOMASA IN ODPADKI § Energija biomase § 62 % proizvodnje obnovljivih virov (2015) § Izgorevanje organskih snovi (les, rastline, ostanki, odpadki…), ki grejejo paro, ki poganja turbine ali pa v bioplinarnah (npr. deponijski plin…) za proizvodnjo toplote in energije. § PREDNOSTI: poceni, trajnostni vir, zmanjšuje uvoz, shranjevanje, nevtralnost izpustov CO 2, decentralizacija, večuporabnost, razgradljivost… § SLABOSTI: izpusti toplogrednih plinov (izgorevanje), draga tehnologija, nerazvita logistika, dražitev hrane (biogoriva)…

z 3. 2 BIOMASA IN ODPADKI § 14 % svetovne oskrbe z obnovljivimi viri energije (v Evropi le okoli 3%) § Prva bioplinarna pri nas je bila odprta leta 1993 na Farmi Ihan § Kjlučna je trajnostna proizvodnja (EU kriteriji) § Precej težav zaradi okoljskih vplivov na sosede in neekonomičnosti (zadnjih nekaj let): https: //novice. svet 24. si/clanek/novice/slovenija/555774815587 b/slovenskebioplinarne-v-tezavah-gradnja-novih-se-je-ustavila https: //www. dnevnik. si/1042431999 https: //www. delo. si/novice/slovenija/ecosova-bioplinarna-v-prodajo-alinajem. html

z 3. 2 BIOMASA IN ODPADKI

z 3. 3 SONCE § 3, 3 % (2015) proizvodnje obnovljivih virov je iz sončne energije. § PREDNOSTI: nima emisij, dostopnost, široka uporaba, hiter razvoj, poceni, ne potrebuje vira energije, potencialna neodvisnost… § SLABOSTI: odvisnost od vremena, visok začeten vložek, drago skladiščenje, prostorsko potratna, razgradnja celic… § V zadnjem desetletju močan tehnološki napredek in preporod (cene so padle za 2/3 do 4/5 na k. W)

z § Primer raziskovalne naloge § Pregled samooskrbnih elektrarn § Primer izračuna za samooskrbno sončno elektrarno 3. 3 SONCE

z 3. 4 GEOTERMALNA ENERGIJA § 4, 1 % (2015) proizvodnje obnovljivih virov. § Pri nas še vedno slabo izkoriščeni (razpolagamo s približno 16 % za plitke geotermalne vire primernega ozemlja). § Možnost sinergij solarne elektrarne in geotermalne črpalke. § PREDNOSTI: nima emisij, stabilnost, zanesljivost, neizčrpnost, prostorski izkoristek, poceni… § SLABOSTI: možnost emisij žvepla, potencialna vsebnost težkih kovin, lokacijsko omejena, visoke izgube energije, potrebuje vir energije (črpalke)…

z 3. 5 VETER § Slovenija ima zanemarljiv delež vetrne energije (0 % 2015). § PREDNOSTI: nima emisij, prostorski izkoristek, poceni, oddaljena oskrba… § SLABOSTI: odvisnost od vremena, visok začeten vložek, zvočno onesnaženje, videz, nevarnost živalim, prostorsko potratna… § Veliko nasprotovanj Mlin na veter na Stari gori (1996)

z 3. 5 VETER § Neugodni naravni pogoji (šibek in neenakomeren veter) § Nekaj manjših samooskrbnih vetrnic (planinske koče, planine…) Vetrnica v Dolenji vasi (2, 3 MW iz 2013)

z 3. 6 DRUGO § Nimamo ugodnih pogojev § ENERGIJA MORJA (plimovanje, valovanje, termalno segrevanje…).

z

z 4. KONKRETNI PREDLOGI § E-polnilnica v šoli (kolo, motor, avtomobili…) § Solarna avtobusna postaja § Predelava mlina v MHE

z 5. VIRI IN LITERATURA 1. Delo, 22. 2. 2015 2. Dnevnik, 9. 10. 2018 3. Kryžanowski, A. in drugi, 2008: Možnosti izkoriščanja energetskega potenciala v Sloveniji, Mišičev vodarski dan 2008. 4. Mulc, Jasmina, 2010: Geografsko vrednotenje hidroenergetskega potenciala Slovenije, diplomsko delo. 5. ekosklad. si 6. eks. si 7. energetika-portal. si 8. esvet. si 9. lontech. si/vetrne-elektrarne 10. varcevanje-energije. si 11. vetrneelektrarne. si/