RICHARD WAGNER GIACCOMO PUCCINI POZNA ROMANTIKA l l

RICHARD WAGNER, GIACCOMO PUCCINI

POZNA ROMANTIKA l l l Čas pozne romantike: simfonične pesnitve, Liszt Wagnerjeva glasbena drama Verdijeve opere zrele dobe Mlada generacija: J. Brahms, A. Bruckner Pesništvo-pesemske melodije – instrumentalna glasba

POZNA ROMANTIKA l l l POZNOROMANTIČNE POTEZE V GLASBI Nova formalna in izrazna estetika Cecilijanstvo Historicizem Naturalizem Narodnostno prebujenje – nacionalne šole

POZNA ROMANTIKA l l l HARMONIJA: Presežek klasicizma v KROMATIKI ALTERACIJAH ENHARMONIČNIH POSTOPIH MEJE TONALNOSTI (nihajoča tonalnost)

POZNA ROMANTIKA l l l Harmonija TRISTANOV AKORD – kadenca a-mola kot dvojna dominanta H-dura z navzdol alterirano kvinto f (namesto fis) v basu Tristanov akord odseva napetosti vsebine: ljubezen in bolečine, hrepenenja in odrešitve Smrti in rešitve

GLASBENI STAVEK l l l SEKVENČNA TEHNIKA KADENČNI NIZI KROMATIČNE LINIJE – tonalno oddaljeni akordi – IZRAŽAJO DUŠEVNA STANJA

MELODIKA l l Vzori Schubert – pomen melodije Melodija – izraz duševnosti Značaj melodije določa njeno kakovost Psihološko oblikovani motiv – vzor v Schubertovi Nedokončani simfoniji

RITMIKA l l l Odvisnost od pesniške in psihološke razširitve glasbe Triole proti duolam Punktiranje kot IDEE FIXE Sinkopiranje Polifonija Subjektivizem: osebni ritmi

Zvočne barve in historicizem l l l Zvoki narave (gozdi rog, flavta, klarinet…) Mogočen zven mase – velik orkester, zbor Svečan izraz - tube, pozavne HISTORICIZEM, preoblikovanje starih izročil v nov pomen Prepisi Bachovih del – nova dela (Liszt, C. Franck. . )

RICHARD WAGNER (1813 -1883) l l l l Po letu 1849 obrat h GLASBENI DRAMI 1851 – v umetnostnih spisih – predstavi idejo NOVO: povezovanje človeka z naravo Naravne in nadnaravne sile posegajo v človekovo življenje - nevarne igre IDEJA ODREŠITVE SIMBOLIKA ZVOKA – v instrumentih HARMONIJA – stopnjevanje izraza

IDEJA GLASBENE DRAME l l Uresničitev v NIBELUNŠKEM PRSTANU (tetral. Rensko zlato, Walkira, Siegfrid) TRISTAN IN IZOLDA – – – Zanosno zmagoslavje ljubezni Uresniči zamisel NESKONČNE MELODIJE Izrazita KROMATIKA Recitativ in arija – preoblikovanje v DRAMSKI PRIZOR Govorno petje (afektna odrska govorica)

STIL WAGNERJEVE GLASBENE DRAME l l V zgodnejših delih (Tannhauser, Lohengrin) elementi italijanske opere Večni mornar – uvede KREATIVNI MOTIV OSEBE SO UTELEŠENE IDEJE GLASBA JE POSLEDICA ČLOVEKOVIH DOGAJANJ

STIL WAGNERJEVE GLASBENE DRAME l l l VODILNI MOTIV (LEIT MOTIV), 1876, celostna uporaba v stavku MOTIV ODREŠENJA MOTIV USODE MOTIV VPRAŠANJA MOTIV SMRTI Prepletanje motivov

STIL WAGNERJEVE GLASBENE DRAME l l MIT - gibalo opere, večne resnice, pranemški miti Libreti – R. Wagner, NEZAUPANJE ORKESTER: predstavlja vodilne motive – simfonični material Simbolizirajo: OSEBE, PREDMETE, DUŠEVNA STANJA, ABSTRAKTNE POJME

STIL WAGNERJEVE GLASBENE DRAME l l l Iz vrste motivov nastanejo obširne partiture, variacije NESKONČNA MELODIJA, izrazito kompozicijsko sredstvo, brez pričakovanih kadenc Spodbude – BESEDA in njen POMEN

G. PUCCINI (1858 -1924) l l l VERIZEM: umetnost resničnosti Slikanje sodobnega življenja Naturalizem – surova in brezkompromisna resničnost Ni olepševanja strasti, človeških značajev Nasprotovanje Verdijevi heroiki in Wagnerjevi poduhovljeni drami

G. PUCCINI l l l l Izhaja iz glasbene družine v Lucci Siromaštvo Pouk orgel Študij v Milanu, prve opere, uspehi Uživač, v ljubezenskih aferah iskal navdih La Boheme (1896), Tosca (1900), Madame Butterfly (1904), temeljna dela Turandot (ustvarjena zadnja leta pred smrtjo)

G. PUCCINI l l l “Ljubim majhne stvari, znam in hočem pisati samo glasbo majhnih stvari”, male ljubezni, pariški bohemi…zanima ga človek, ne ideja “nobena glasba ne more obstajati brez melodije” Boril se je za skladnost besedila in glasbe (podobno Verdi)

G. PUCCINI l l Raba Wagnerjeve motivne tehnike v orkestru – podlaganje pevske melodije Naslanjal se je na novonemško glasbo (Wagner) Tudi na sodobnike (impresionistične barve, bitonalnost, pentatonika) Ne poseže po radikalnih sredstvih svojega časa

G. PUCCINI l l l NOVO: melodija Brez simetrične periodike (Verdi) Različna razpoloženja Prilagajanje dodajanju Briše meje med deklamatoričnim in arioznim petjem Dvojna melodika – pevci, orkester

OBVEZNI SLUŠNI PRIMERI l R. Wagner: – l Tristan in Izolda: Uvertura G. Puccini: – Turandot: aria Nessun Dorma