Resolucija o razvoju slovenske logistike in transportni infrastrukturi

Resolucija o razvoju slovenske logistike in transportni infrastrukturi Koordinatorja: prof. dr. Aleš Groznik prof. dr. Jože Damijan Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta V sodelovanju z: Marko Brezigar, Slovenske železnice d. o. o. Maša Čertalič, Luka Koper d. d. Tine Svoljšak, DARS d. d.

Motivacija The Commission welcomes "historic" agreement on new trans -European transport network Siim Kallas, Commission Vice-President responsible for transport, today welcomed the agreement between the Commission, the Council and the Parliament on proposals to transform the existing patchwork of European roads, railways, airports and canals into a unified transport network (TEN-T). (30. 05. 2013, vir EC) Evropski komisar za promet Siim Kallas ministru Omerzelu : Razvijajte železniško infrastrukturo, tako boste zmanjšali velik delež cestnega prometa, omogočili razvoj Luke Koper in logističnih centrov (10. 6. 2013, vir: Finance)

Namen resolucije je zbrati potrebne projekte in ovrednotiti investicije v prometno infrastrukturo, jih podrobneje analizirati ter ugotoviti učinkovitost posamezne investicije. Cilji resolucije je zagotoviti prometno učinkovitost prometnega sistema kot celote in njenih posameznih delov oz. podsistemov ter zagotoviti stabilen poslovni model lastnikov in upravljavcev infrastrukture. Časovni horizont: 1. faza do 2030, 2. faza do 2050.

Luka Koper - izhodišča • Luka Koper d. d. ima od 8. 9. 2008 sklenjeno 35 -letno Koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča. • Kljub bistveni vlogi Luke Koper d. d. se je z vidika razvoja nacionalne infrastrukture smiselno osredotočiti na koprsko pristanišče. • Deluje na robu zmogljivosti – pretovor 20 mio ton blaga letno. • Pereča problematika povezovalne infrastrukture: • 2 tir Koper – Divača (60% blaga prevaža po železnici) • cestne povezave - nov vhod in neposredna navezava pristanišča na avtocesto • poglabljanje in vzdrževanje globin plovnih poti do pristanišča ter ugrezov

Luka Koper 1. Faza (do 2025): nanaša se predvsem na nadgradnje, ki se bodo odvijaje na obstoječih infrastrukturnih razsežnostih znotraj pristaniškega območja; pomembnejši poseg je podaljšanje pomola I in pridobitev kaset v zaledju 2. faza: nanaša se na večja dva posega: podaljšanje pomola II, izgradnja pomola III in v nadaljevanju tudi ureditev distribucijskega središča v zaledju pristanišča Ocena vrednosti ključnih investicij v Luki Koper, v mio EUR Vir: Luka Koper Postavka Skupaj 1. faza 20 10 10 Podaljšanje pomola 1 110 Podaljšanje pomola 2 200 Gradnja pomola 3 350 Vsa ostala pristaniška in povezovalna infrastruktura 450 300 150 1. 130 420 710 Poglabljanje Skupaj:

DARS - izhodišča • Zgrajeno je celotno avtocestno omrežje na t. im. jedrnem TEN-T omrežju, v gradnji pa so še naslednji odseki avtocest in hitrih cest: • HC Izola – Jagodje in Jagodje – Lucija, • AC Šentvid – Koseze – III. faza, • AC Draženci – MMP Gruškovje, • AC priključek Šmarje Sap. • S povečevanjem omrežja avtocest in hitrih cest v upravljanju DARS d. d. postaja obnavljanje in ohranjanje vse bolj pomembna in obsežna naloga DARS d. d. • V letih 2013 -2016 ob nespremenjenih pogojih financiranja zapade v plačilo za cca 1, 2 mlrd EUR glavnic in obresti dolga.

DARS Največje prihodnje investicije družbe DARS d. d. do leta 2030 (mio EUR) INVESTICIJE DARS AC DRAŽENCI - GRUŠKOVJE AC priključek ŠMARJE SAP SKUPAJ 162. 70 7. 65 AC priključek Brezovica * 15. 30 GRADNJA PHO 44. 43 GRADNJA PROTIVETRNE ZAŠČITE * 25. 50 HC Koper Izola z predorom Markovec 38. 19 KARAVANKE 2. cev PREUREDITEV OBSTOJEČIH CP Z NAMENOM VZPOSTAVITVE ECS 131. 50 20. 00 TRETJA RAZVOJNA OS 420. 00 SKUPAJ INVESTICIJE 865. 27 OBNAVLJANJE AVTOCEST SKUPAJ 1111. 83 1, 977. 10

Slovenske železnice - izhodišča Infrastruktura - Kopensko transportno omrežje Vir: Statistični urad Republike Slovenije dolžine v km Dolžina vseh cest od tega avtoceste in hitre ceste Dolžina železniških prog 2000 2005 2010 2011 38. 403 427 1. 201 38. 445 569 1. 228 39. 069 768 1. 228 39. 044 768 1. 209 Indeks 2011/2000 101, 7 179, 9 100, 7 • Na podlagi napovedi prometnih tokov v Evropi in Sloveniji je predvideno povečanje količine blagovnega prometa (v tonah) v Sloveniji od leta 2011 do leta 2030 za 110% in za 160% do leta 2040. • Od tega naj bi na železniški prevoz blaga odpadlo 35 mio ton v letu 2030 in 43 mio ton v letu 2050. • V kolikor omrežje ne bo bistveno posodobljeno, bo železniško omrežje lahko prevzelo samo 22 mio ton. • V tem primeru, tudi Luka Koper ne bo mogla povečati pretovora blaga in bo zato morala zaustaviti svoj razvoj. • Zasičenosti posameznih progovnih odsekov.

Slovenske železnice Glavni ukrepi na železniški infrastrukturi Vir: Analiza možnosti in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji; Prometni Inštitut Ljubljana d. o. o. ; marec 2011 in lastni prera odsek zasičenost proge leto gradnje dolžin a v km do leta 2030 (mio EUR) do leta 2050 (mio EUR) vrsta posega 1 Divača - Koper 2017 2013 -2018 27 900 nov drugi tir 2 Pragersko-Ormož-Hodoš 2018 2012 -2015 109 370 nadgradnja za 160 km/h 3 Zagotovitev kategorije D 4 na progi Zidani Most-Maribor 2003 2013 -2015 80 200 nadgradnja 4 Pragersko-Maribor-Šentilj 2017 2015 -2025 35 300 5 Ljubljana-Kranj in letališče 2017 -2023 30 600 6 Ljubljana-Sežana 2018 2017 -2025 117 1, 420 7 Zidani most-Pragersko 2022 2018 -2025 73 1, 100 8 Predor Karavanke 2013 2014 -2015 2 45 9 Zidani most-Ljubljana 2029 2025 -2035 64 100 1, 150 nova dvotirna proga 200 km/h 10 Kranj-Jesenice-državna meja 2025 -2037 41 100 650 nova dvotirna proga 200 km/h 11 Zidani most - Dobova 2045 -2050 51 400 nadgradnja za 200 km/h SKUPAJ: 2050 628 5, 135 150 nadgradnja za 160 km/h in nov drugi tir MB-Šentilj nova dvotirna proga 200 km/h 150 nova dvotirna proga 200 km/h urediti varnost v predoru 2, 500

Logistični centri • V sklopu prenovljene regulative TEN-T sta na območju Slovenije predvideni 2 logistični multimodalni vozlišči: Koper in Ljubljana • Za logistično platformo, skladno z geostrateško lego in konkurenčnimi prednostmi, je nadaljnji razvoj vozlišča v Ljubljani/Zalog ter njegova umestitev na bodoči TEN-T koridor, ki bo predstavljal glavno povezavo Balkana (Avstrijo in Hrvaško), bistvenega pomena. • Ob upoštevanju javnih podatkov o naložbah v multimodalna središča, ki so primerljiva slovenskima, lahko razberemo podatek, da je višina investicije približno 30 mio EUR za multimodalno središče zmogljivosti 150. 000 TEU letno, oziroma 15 vlakovnih kompozicij dnevno. • Skupna investicija 300 mio EUR.

Makroekonomski učinki vlaganj v prometno infrastrukturo

Potreben obseg in dinamika investicij v infrastrukturo Potreben skupen obseg vlaganj v transportno infrastrukturo (brez vzdrževanja) do leta 2050, v mio EUR

Dinamika investicij v infrastrukturo Letna dinamika vlaganj v transportno infrastrukturo do leta 2030, v mio EUR Opomba: Predvideno je, da da se iz EU sredstev sofinancirajo naložbe v železniško infrastrukturo (25%) ter naložbe v javno pristaniško infrastrukturo (35%). Uporabljena je linearna letna razdelitev sredstev za vlaganja v železniško infrastrukturo, dejansko pa bo na začetku potrebnih manj sredstev, kasneje pa bo višja dinamika vlaganj.

Finančna vlaganja v perspektivi • Tekoča vlaganja v prometno infrastrukturo: • Proračun 2011: 483 mio • Proračun 2012: 399 mio • Potrebna bodoča letna vlaganja • med 350 in 450 mio (povprečno: 411 mio) • Vendar: • Sofinanciranje EU: 25% vlaganj v ŽI, 35% vlaganj v JPI • Zasebni sektor (LKp, Logistični centri) • Ob uspešni privabitvi zasebnih vlagateljev in uspešnem črpanju EU sredstev • EU: 18% (74 mio) • proračun: 62% (254 mio) • zasebni sektor: 20% (83 mio)

Scenariji Ovrednoteni so štiri scenariji: Bazni scenarij: država v skladu s to resolucijo posodobi in izgradi potrebno železniško infrastrukturo, vendar razmerje med cestnim in železniškim prometom ostane nespremenjeno, Scenarij A: država ustrezno posodobi in izgradi potrebno železniško infrastrukturo, postopoma se povečuje delež železniškega prevoza, ki po letu 2025 znaša 25%, Scenarij B: Železniška infrastruktura ni izgrajena, železniški prevoz blaga je omejen na 22 mio ton, povečan prevoz blaga se preusmeri na ceste, Scenarij C: Ne pride do izgraditve 2. tira Koper – Divača, povečan pretovor iz Luke Koper se preusmeri na ceste.

Dinamika tovornega prometa do 2040 Bazni scenarij, v mio ton

Dinamika tovornega prometa po železnici Tri scenariji, v mio ton Bazni scenarij: izgraditev infrastrukture; razmerje Žel / Ceste ostane nespremnjeno (18. 1%) Scenarij A: izgraditev infrastrukture; delež žel. prometa se poveča iz 18. 1% na 25% Scenarij B: Neizgraditev infrastrukture; preusmeritev na ceste, delež želprometa se zmanjša iz 18. 1% na 9. 2%

Neto učinki transportne dejavnosti do 2040 Kumulativni neto učinki transportne dejavnosti do leta 2040 (kot razlika glede na bazni scenarij), v mio EUR

Makroekonomski učinki Predpostavke: • Zajeti so: • zgolj učinki izgradnje infrastrukture in • neposredni učinki na transportno dejavnost, • brez upoštevanja posrednih učinkov transportne dejavnosti na ostale dejavnosti. • Upoštevan multiplikator izgradnje infrastrukture v višini 1.

Neto makroekonomski učinki vlaganj v infrastrukturo do 2040 (v mio EUR) Opombe: * Zajeti so zgolj učinki izgradnje infrastrukture in neposredni učinki na transportno dejavnost, brez upoštevanja posrednih učinkov transportne dejavnosti na ostale dejavnosti. Upoštevan multiplikator izgradnje infrastrukture v višini 1.

Povzetek učinkov • V primeru izgradnje infrastrukture (A) • multiplikativni učinek izgradnje • povečanje prihodka železniških operaterjev, dodatne uporabnine in • predvsem zmanjšanje negativnih eksternih vplivov. • Skupen neto učinek: +6. 6 mlr EUR (19% BDP iz leta 2012 • V primeru neizgradnje infrastrukture (B) • Slovenija se odpove novi infrastrukturi, prihodkom železniških operaterjev in uporabnin, • povečajo se negativni eksterni vplivi zaradi povečanega prevoza po cestah • Skupen neto učinek: -3. 6 mlr EUR (10% BDP iz leta 2012 • V primeru neizgradnje 2. tira (C) • preusmeritev prevoza na ceste in zmanjšanje prihodkov železniškega prevoza in iz naslova uporabnin • Skupen neto učinek: -863 mio EUR (2. 5% BDP iz leta 2012

Dodaten učinek • Učinek vlaganj v infrastrukturo na celotno gospodarstvo v času krize: • izdatki v višini med 350 in 450 mio EUR imajo pomemben učinek na povečanje agregatnega povraševanja • dodaten multiplikatorski vpliv na rast BDP v višini med 1 in 1. 3% BDP na letni ravni.

Sklepi (1) • Razvoj železniške mreže in povezava na TEN-T osrednje omrežje Sloveniji omogoča: • • • Konkurenčnejši prevoz tovora za slovensko gospodarstvo, Razvoj luke Koper Razvoj logistične industrije Razvoj letališča Razvoj gradbene panoge in nova delovna mesta

Sklepi (2) • Nujno čim prej začeti z vsemi aktivnostmi, ki bodo omogočale vključitev slovenske infrastrukture v osrednje vseevropsko prometno omrežje • Posodobitev infrastrukture je dolgoročna strateška odločitev Slovenije, ki presega čas delovanja ene vlade: • Potrebno pripraviti nacionalni program razvoja prometne infrastrukture, ki bo imel opredeljene projekte in vire sredstev • Program sprejet v slovenskem parlamentu • Redno letno spremljanje izvedbe posodobitve prometne infrastrukture