RELATIVNA TEVILA VRSTE RELATIVNIH TEVIL I Strukture ali

RELATIVNA ŠTEVILA

VRSTE RELATIVNIH ŠTEVIL: I. Strukture ali razčlenitvena števila II. Statistični koeficienti III. Indeksi Ik/o = 100 Yk / Yo

STRUKTURE ALI RAZČLENITVENA ŠTEVILA ENORAZSEŽNE STRUKTURE RAZČLENITVENA ŠTEVILA Razčlenitev po eni spremenljivki (npr. po spolu ALI po načinu bivanja med študijem) DVO(VEČ)RAZSEŽNE STRUKTURE Hkratna razčlenitev po dveh (več) spremenljivkah (npr. po spolu IN po načinu bivanja med študijem)

ENORAZSEŽNE STRUKTURE RAZČLENITVENA ŠTEVILA

GRAFIČNO PRIKAZOVANJE A) Stolpci z enako širino PRIMER: Sestava števila podjetij, zaposlenih in vrednosti prometa v trgovini na drobno v RS leta 1993 po vrstah dejavnosti 4 K KAJ KJE KDAJ KAKO

B) Strukturni krog oziroma če želimo uporabiti polkrog

C) Hkratni prikaz sestave in velikosti dveh pojavov

npr. pri izračunu povprečne porabe bencina našega avtomobila na 100 prevoženih kilometrov

S kolikšno dolžino slovenske morske obale “razpolaga” prebivalec Slovenije? Dolžina obale na prebivalca = = = Dolžina obale = Število prebivalcev 46. 6 km 1962606 preb. 46600 m = = 1962606 preb. 0. 024 m na prebivalca = = 2. 4 cm na prebivalca

Št. preb. na km 2 = KSLO = 1991 20273 Število prebivalcev x Površina v km 2 103 preb. x 1 = 0. 0982 km 2 1 = 98. 2 preb. na 1 km 2 površine

Pokritost uvoza z izvozom = KVP = 8599 9358 Ex = 100 Vrednost izvoza Vrednost uvoza 106 USD = 0. 919 x 1 = 0. 919 6 10 USD KVP = 8599 9358 x 100 = 91. 9

a

b

c

1. a. Število prebivalcev na km 2 nekaterih držav konec leta 2003

2. 400 X = 41526 X – Površina v km 2 Y – Št. prebivalcev v 103 K – Št. preb. na km 2 300 K 200 100 Y= 15517 X= 20273 Y= 1991 SLOVE NIJA X = 83859 Y= 8106 NIZOZEMSKA AVSTRIJA

Primer za recipročni koeficient • Recimo, da primerjamo število dijakov in število učiteljev na neki šoli… • Podatka lahko primerjamo na 2 načina: 1. Število učencev delimo s številom učiteljev: dobimo koliko v povprečju pride dijakov na enega učitelja 2. Število učiteljev delimo s številom dijakov: dobimo koliko v povprečju pride učiteljev na npr. 100 dijakov – Oba koeficienta sta možna in sta si recipročna – Iz enega lahko dobimo drugega (če je izravnalna številka v obeh primerih enaka) s potenciranjem enega koeficienta na minus 1 KR=1/K

III. INDEKSI

• osnovni obrazec, ki definira indeks: • Podatka morata biti istovrstna, drugače njuna primerjava ni smiselna! • Yk - podatek, ki ga primerjamo • Y 0 - podatek, ki je izbran za bazo ali osnovi primerjave • Ik/0 - indeks za vrednost k - tega primerjanega podatka Primerjamo podatka z istimi merskimi enotami, zato so indeksi NEIMENOVANA števila.

ODNOS MED PRIMERJANIMA PODATKOMA - primerjani podatek je večji od osnove (baze) primerjave - primerjani podatek je manjši od osnove (baze) primerjave - primerjana podatka sta enaka Indekse pri izračunavanju zaokrožujemo na CELA ŠTEVILA! ŠTEVILA Če je primerjani podatek zelo majhen v primerjavi s primerjalnim, ga izračunamo na eno decimalko. Na več decimalk jih ne računamo, da ne izgubijo svoje temeljne lastnosti NAZORNOSTI PRIMERJAVE

MOŽNE RAZLAGE INDEKSOV A Kolikokrat je primerjani podatek različen od primerjalnega? Odgovor: (V Švici je GNP 3. 79 krat večji od tega v Sloveniji) B Za koliko odstotkov je primerjani podatek različen od primerjalnega? Odgovor: (Na Madžarskem je GNP za (47 – 100=-53) 53 odstotkov manjši (-) od tega v Sloveniji) C Za kolikokrat je primerjani podatek različen od primerjalnega? Odgovor: (V Italiji je GNP za 0. 99 krat večji od tega v Sloveniji)

Primer razlage • Indeks 115 lahko razložimo: – Pojav se je povečal 1, 15 -krat – Pojav se je povečal za 15% (na 115%) ali – Pojav se je povečal za 0, 15 -krat • Indeks 90 lahko razložimo: – Pojav se je zmanjšal 0, 9 -krat – Pojav se je zmanjšal za 10% (na 90%) – Pojav se je zmanjšal za 0, 1 -krat

KAZALCI DINAMIKE POJAVOV VERIŽNA RAZLIKA

KAZALCI DINAMIKE POJAVOV KOEFICIENT DINAMIKE (KOEFICIENT RASTI)

VERIŽNI INDEKS

STOPNJA RASTI

Razlika in relativna razlika

Razlika in relativna razlika • Razlika: mleko z 3, 2% m. m. ima za 1, 6 odstotne točke več m. m. kot mleko z 1, 6% m. m. – S primerjavo dveh neimenovanih relativnih števil ugotovljeno razliko izrazimo v točkah (odstotnih, indeksnih). – Razlika pri koeficientih pa se večinoma izrazi v isti merski enoti kot primerjana koeficienta. • Relativna razlika: mleko z 3, 2% m. m. ima za 100% več m. m. kot mleko z 1, 6% m. m.