REGISTRSKI POPIS STANOVANJ 2015 Ljubljana 2016 Erna Mikli

REGISTRSKI POPIS STANOVANJ 2015 Ljubljana, 2016 Erna Miklič, Statistični urad RS

POTEK PREDSTAVITVE • Rezultati popisa 2015 • Razlike s popisom 2011 in s popisom na terenu • Prednosti in omejitve registrskega načina izvedbe 2

Diseminacija popisa stanovanj 2015 • Prva objava v juniju 2016 • http: //www. stat. si/Stat. Web/prikazi-novico? id=5983&idp=10&headerbar=8 • Podrobni podatki v SI_STAT bazi septembra 2016 • http: //pxweb. stat. si/pxweb/Database/Dem_soc. asp (Naseljena in nenaseljena stanovanja)

OSNOVNI ADMINISTRATIVNI VIRI in identifikacijske povezave • • • Centralni register prebivalstva (CRP) • id osebe, naslov prebivališča s številko stanovanja Evidenca gospodinjstev • id člana, št. gospodinjstva, naslov in številka stanovanja Register nepremičnin (REN) • Naslov in številka stanovanja • id stanovanja in id lastnika

Popis 2015 - kazalniki po Nacionalnem stanovanjskem programu 2015 -2020 KAZALNIK Število vseh stanovanj POP 15 845. 415 število stanovanj na 1. 000 prebivalcev 410 Gostota naseljenosti stanovanj (m 2/stanovalca) 28, 3 Delež stanovanj v javni lasti (JS) 5, 6 Lastništvo naseljenih stanovanj - delež najemnih stanovanj 8, 2 Delež prebivalcev v stanovanjih brez katerega od elementov osnovne infrastrukture 14, 3 Delež naseljenih stanovanj, opremljenih z osnovno infrastrukturo Število nezasedenih stanovanj, opremljenih z osnovno infrastrukturo (brez počitniških) 83, 4 Delež naseljenih stanovanj v javni lasti, opremljenih z osnovno infrastrukturo 88. 438 77, 9 Osnovna infrastruktura: kopalnica, stranišče, elektrika, voda, centralno ali daljinsko ogrevanje

Popis 15 - primerjava s popisom 2011 • Obseg stanovanjskega sklada se tako rekoč skoraj ni spremenil in to kljub temu, da je bilo od vključno 2011 pa do 1. 1. 2015 zgrajenih 14. 500 novih stanovanj. • Po obveščanju lastnikov o informativnih izračunih davka na nepremičnine prišlo do večjega obsega sprememb v Registru nepremičnin predvsem v zvezi s starimi hišami in stanovanji, neprimernimi za bivanje. • Iz stanovanjskega sklada izločenih okoli 5. 000 stanovanj v starih, predvsem enostanovanjskih stavbah. • Okoli 10. 000 stanovanj je bilo v Registru nepremičnin klasificiranih kot ‚neprimernih za bivanje'. Ta stanovanja se ne vštevajo v stanovanjski sklad, gre pa pretežno za stara ali pa nedokončana stanovanja. • Ena od posledic izločanja starih in neuporabnih stanovanj je tudi ta, da se kakovost stanovanjskega fonda izboljšuje, saj je v njem vedno manj stanovanj brez kopalnice in stranišča ter brez osnovne infrastrukture (voda, elektrika).

NSP kazalniki, 2011 in 2015 KAZALNIK Število vseh stanovanj POP 11 POP 15 844. 656 845. 415 število stanovanj na 1. 000 prebivalcev 415 410 Gostota naseljenosti stanovanj (m 2/stanovalca) 27, 4 28, 3 Delež stanovanj v javni lasti (JS) 5, 6 Lastništvo naseljenih stanovanj - delež najemnih stanovanj Delež prebivalcev v stanovanjih brez katerega od elementov osnovne infrastrukture 9, 3 8, 2 15, 5 14, 3 82, 4 83, 4 89. 908 88. 438 77, 6 77, 9 Delež naseljenih stanovanj, opremljenih z osnovno infrastrukturo Število nezasedenih stanovanj, opremljenih z osnovno infrastrukturo (brez počitniških) Delež naseljenih stanovanj v javni lasti, opremljenih z osnovno infrastrukturo Osnovna infrastruktura: kopalnica, stranišče, elektrika, voda, centralno ali daljinsko ogrevanje

Izbor statistik

POVPREČNA VELIKOST STANOVANJA SKOZI ČAS Leto 2015: 80, 4 m 2 Leto 2011: 79, 6 m 2 Leto 2002: 75 m 2 Leto 1991: 67 m 2 Leto 1981: 64 m 2 Leto 1971: 57 m 2 leto 1971 : 57 m 2 Vir: SURS, Popisi 1971 -2015 9

Stanovanja glede na najemni status, Slovenija, 1. 1. 2015 lastniška najemna 11% 8% 81% Vir: SURS uporabniška

Stanovanja po letu izgradnje in po naseljenosti, Slovenija, 1. 1. 2015 200 000 180 000 160 000 140 000 120 000 100 000 nenaseljena 80 000 naseljena 60 000 40 000 20 000 0 Pred 1919 – 1946 – 1961 – 1971 – 1981 – 1991 – 2006 – 2011 – letom 1945 1960 1970 1980 1990 2005 2010 2015 1919 11

Prazna stanovanja po deležih glede na lastnosti, Slovenija, 1. 1. 2015 Počitniških (20. 000) Brez enega ali večih elementov osnovne infrastrukture (*) ali grajeno pred letom 1945 (60. 000) v eno ali dvostan. hišah (45. 000) 171. 000 praznih stanovanj V večstan stavbah (46. 000) (*) Osnovna infrastruktura: voda, elektrika, kopalnica in notranje stranišče Vir: SURS 12

Novejša stanovanja po letu izgradnje in naseljenosti, Slovenija, 1. 1. 2015 12 000 10 000 8 000 nenaseljena stanovanja 6 000 4 000 naseljena stanovanja 2 000 0 Vir: SURS 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Novejša stanovanja po letu izgradnje in vrsti lastnika, Slovenija, 1. 1. 2015 4 000 3 500 število stanovanj 3 000 2 500 2 000 fizične osebe pravne osebe 1 500 1 000 500 0 2011 Vir: SURS 2012 2013 2014 leto izgradnje

Novejša stanovanja v lasti pravnih oseb po naseljenosti, Slovenija, 1. 1. 2015 4 500 4 000 naseljena 3 500 3 000 nenaseljena 2 500 2 000 1 500 1 000 500 0 Vir: SURS 2006– 2010 2011– 2015

Povprečna površina na prebivalca po starostnih obdobjih, Slovenija, 1. 1. 2015 45 38, 4 40 35 32, 2 m 2/osebo 30 25 41 22, 3 25 26, 5 20 15 10 5 0 Vir: SURS <18 let 18 -14 let 25 -35 let 36 -63 let 64 -80 let >=80 let 16

Prebivalci v stanovanjih z nizko gostoto (>=60 m 2/osebo), Slovenija, 1. 1. 2015 1 800 1 600 1 400 število 1 200 1 000 moški 800 ženske 600 400 0 Vir: SURS 1 4 7 10 13 16 19 22 25 28 31 34 37 40 43 46 49 52 55 58 61 64 67 70 73 76 79 82 85 88 91 94 97 100 103 200 Starost

35 000 30 000 25 000 20 000 ostali 15 000 lastniki 10 000 5 000 0 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 57 61 65 69 73 77 81 85 89 93 97 101 105 Število preb. Lastniki stanovanj in ostali prebivalci po starosti, Slovenija, 1. 1. 2015 starost Vir: SURS 18

Lastniki stanovanj po starosti in spolu, Slovenija, 1. 1. 2015 12 000 število lastnikov 10 000 8 000 moški 6 000 ženske 4 000 Vir: SURS 0 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 57 61 65 69 73 77 81 85 89 93 97 101 105 2 000 starost 19

Prednosti registrskega načina izvedbe • • Terensko delo ni potrebno, zato je tudi število izvajalcev registrskega popisa majhno. Ni dodatnega zaposlovanja. Pri izvedbi sodelujejo samo statistiki metodologi ter strokovnjaki za informacijsko tehnologijo Statističnega urada. • Stroški takega popisa so bistveno nižji saj stroški registrskega popisa pomenijo samo 10 % stroškov klasičnega terenskega popisa. • Prebivalcev ne obremenjujemo z vprašanji po podatkih, ki so jih že sporočili drugim državnim organom ali za kakšno drugo statistično raziskovanje. • Lažje je zagotoviti enoten in nadzorovan metodološki pristop v vseh fazah procesa. • Tak popis je mogoče izpeljati pogosteje, ne le na 10 let kot doslej.

Omejitve registrskega načina izvedbe • Odvisnost od obstoječih virov podatkov, njihove vsebine in kakovosti podatkov v njih. Statistični urad ne more vplivati na upravljanje administrativnih virov, poleg tega je tudi metodologija vodenja prilagojena administrativnim potrebam. • Neujemanje istovrstnih vsebin in podatkov v različnih virih (zaradi različnih časovnih presekov zbiranja podatkov, metodologije, ažurnosti posodabljanja podatkov). • Neobstoj nekaterih podatkov v administrativnih virih. • Časovni zamik – od pojava na terenu do zapisa v evidenci

Razlike med registrskim popisom in popisom na terenu • V popisu 2011 in 2015 NASELJENOST stanovanja temelji na PRIJAVI prebivalca v CRP, vključno do številke stanovanja; v popisu 2002 se je popisalo stanje na terenu • Za stanovanja je ključno evidenčno stanje v Registru nepremičnin (vpis v Kataster stavb in Zemljiško knjigo); v popisu 2002 se je popisalo stanje na terenu ter izjave stanovalcev glede lastništva • Pri tem je pomembno tudi, kako dolgo trajajo ti postopki – Izdelava elaborata za vpis v Kataster stavb ter sam vpis – Postopki dedovanja – Postopki vpisa v Zemljiško knjigo • • Precej od tega je odvisno tudi od ‚volje‘ občanov, da si uredijo evidenčno stanje za svoje nepremičnine. Ni zanemarljivo, da so s tem povezani tudi stroški (elaborat, notar…)

Primer vpliva načina zbiranja podatkov • Tip_lastništva stanovanja glede na uporabnike stanovanja večji del razlik je zelo verjetno posledica načina zbiranja podatkov: Popis 2002 –izjava, Popis 2011 in 2015 - evidenčno stanje (postopki vpisa v Zemljiško knjigo, dedovanje, polovica lastnikov uporabniških stanovanj ni med živimi prebivalci …) 90% 84% 81% 78% 70% 60% 50% Popis 2002 40% Popis 2011 30% Popis 2015 20% 9% 9% 8% 10% 7% 13%11% 0% lastniško najemno uporabniško

Povzetek glede razlik • Pri uporabi teh podatkov in primerjavi s preteklimi terenskimi popisi se je potrebno zavedati teh razlik • Razlike so in bodo, ker gre za registrsko stanje podatkov in ne izjave, kot pri terenskem popisu • Gre v bistvu za prelom časovne serije. Graditi se je začela nova serija. • Podatki so ob upoštevanju omenjenih dejstev kakovostni in ustrezni. • Prihranek države je bil z uporabo obstoječih administrativnih virov velik (več kot 10 mio € za eno izvedbo popisa), kompleksnost in zahtevnost obdelave podatkov v SURS pa je večja.

ZAKLJUČEK • • S širitvijo uporabe podatkov REN in povratnimi informacijami na vir se kvaliteta registra z leti izboljšuje. Na žalost se določeni podatki tudi ukinjajo in bo potrebno iskati nove vire • Vsako sistematično obveščanje lastnikov o podatkih o njihovih nepremičninah sproži aktivnosti urejanja evidenc. • Izboljšati bo potrebno vir za najemna stanovanja (ali je stanovanje v najemu) – evidenca najemnih poslov (ETN, GURS, FURS)…. • V CRP (MNZ) je potrebno nadaljevati z aktivnostmi povezovanja prebivalcev na dvo ali več stanovanjskih naslovih s stanovanjem (vnos številke stanovanja)…. • Pri uporabi podatkov in primerjavi s preteklimi popisi se je potrebno zavedati razlik, ki izhajajo iz različnega zajema podatkov. 25

ZAHVALA Hvala kolegom na GURS in MNZ za odlično sodelovanje. 26

Hvala za pozornost!