Regionalizem in slovenska knjievnost Kako se je regionalizem

Regionalizem in slovenska književnost

¨ Kako se je regionalizem uveljavil v slovenski književnosti, natančneje v pripovedni prozi? Dal je ime regionalistični ali pokrajinski povesti, ki se dogaja v jasno prepoznavni pokrajini in v kateri specifika pokrajine vpliva na dogajanje. Pokrajinska povest je bila v 20. letih tako močno zastopana, da je bil izraz sinonimen kmečki povesti. Miran Hladnik, Regionalizem in slovenska literatura 2

Teme predavanja » Regionalizem (34. SSJLK, 1998; http: //www. ijs. si/lit/pokrajin. html; v angleščini: Slovene Studies XIII/2 1991, 143– 53) » Ruralizem » Pokrajinska književnost (pokrajinska literatura: http: //sl. wikipedia. org/wiki/Pokrajinska_literatura) » Slovenska pokrajinska povest (http: //sl. wikipedia. org/wiki/Pokrajinska_povest) Miran Hladnik, Regionalizem in slovenska literatura 3

Regionalizem ¨ Politični pomen besede: a) provincionalizem (najprej kot upravni pojem), deželni patriotizem, separatizem b) pojem mednarodnega povezovanja zunaj mednarodnopravnih omejitev, torej sodelovanja delov držav z deli drugih držav c) ljudsko, „tisto, kar se strukturira v uporu proti dominaciji nacionalne države“, torej nasprotje narodnemu oz. nacionalnemu č) lokalno, v opoziciji do globalnega (imperialnega, absolutističnega, korporativnega, centralističnega in celo internacionalnega) d) ruralno (podeželsko) v opoziciji do urbanega (mestnega, velemestnega) ¨ Literarni pomen besede: „poudarjanje pokrajinskih značilnosti v leposlovju“ (značilno za literaturo 20. in 30. let 20. stoletja) Miran Hladnik, Regionalizem in slovenska literatura 4

• Koncept regionalne identitete je v opoziciji z vodilnim slovenskim političnim in kulturnim principom 19. stoletja, zedinjenjem, zato debate na temo regionalizma slovenske književnosti niso vključevale.

Regionalizem : kozmopolitizem ¨ „Pri malih narodih, mislim, da me najbolj motita prevelik regionalizem in nacionalizem, ki se povečini kaže v kmečkih in napol folklornonacionalističnih romanih, novelah in v poeziji. “ Pravi roman v takem nacionalno zamejenem okolju sploh ne more nastati. (B. Crémieux, 1931/32) ¨ „Kadarkoli čitam kakega našega književnika s tipično regionalnim obeležjem v umetnosti, čutim z njim samo z enim delom svoje duše, samo z eno omejeno simpatijo, ki utegne biti globoka in živa in zelo močna za trenutek, a ki mi ne vliva nikoli velikega spoštovanja do take umetnosti. V našem času pa si človek želi baš spoštovanja pred velikimi. “ (V. V. Janković, 1927) Regionalizem v Sloveniji se pojavlja le kot korektura centralističnim načrtom nacionalne države, ne pa kot njihovo funkcionalno nadomestilo. Poudarjanje regionalne zavesti je bilo v dobi slovenskega konstituiranja političnim ciljem nacionalnega in slovanskega zedinjenja nevarno in je postalo možno šele po 1918, ko je bila večina Slovenije upravno združena. Miran Hladnik, Regionalizem in slovenska literatura 6

Ruralizem ¨ „Naša prava literatura mora biti taka, da je tujcu tuja!“ (Ivan Pregelj, 1916) ¨ „Borimo se zoper internacionalne vplive v češki kulturi /. . . / Hočemo, da bi bila češka literatura še bolj češka po svojem duhu. Pri nas se je preveč razpaslo napačno svetovljanstvo /. . . / vrednote so se merile po tujih, zlasti francoskih /. . . / vzorih. /. . . / Čutimo potrebo literature, ki bi v polni meri izvirala iz narodne duše. Navezujemo na staro tradicijo, vračamo se k zemlji, k Bogu in krščanstvu, k narodu, domovini in rodbini. “ (Josef Knap, 1929) Miran Hladnik, Regionalizem in slovenska literatura 7

Ruralizem, še • edini slovenski ruralist Anton Novačan • izvir: travme, ki jih je povzročila prva svetovna vojna • konservativen, idiličen (rousseaujevski = vrnitev k naravi), folkloren, zunajčasoven, skratka opozicija socialnemu realizmu in proletarski književnosti • v opoziciji tudi s katoliško kmečko povestjo (skrajni realizem, rustikalni naturalizem, agrarni socializem) • proti velikomestni civilizaciji in naturalističnemu pesimizmu ter dekadenci v umetnosti • fabulativnost se umika v korist pokrajinske, folklorne, potopisne ali lirske opisnosti n. Miran Hladnik, Regionalizem in slovenska literatura 8

Sorodni tuji izrazi ¨ Blut- und Boden-Literatur (Schollenromantik) v Nemčiji (pri nas so podobno pisali Kač, Kranjec in Kociper) ¨ pionirski roman oz. frontier novel (kolonizacijski roman) v ZDA ¨ populizem (Francija) ¨ ruralizem (Češka) ¨ kolektivistični roman (Sovjetska zveza) n. Miran Hladnik, Regionalizem in slovenska literatura 9

Pokrajinsko poreklo in bivališče avtorjev ter število pokrajinskih povesti Miran Hladnik, Regionalizem in slovenska literatura 10

Slovenske zgodovinske upravne enote Miran Hladnik, Regionalizem in slovenska literatura 11

Današnje slovenske pokrajine Miran Hladnik, Regionalizem in slovenska literatura 12

Slovenski poeti glasniki pokrajin Simon Jenko: pesnik Sorškega polja Simon Gregorčič: goriški slavček Alojz Gradnik: pesnik goriških Brd Srečko Kosovel: pesnik Krasa Miško Kranjec: „poet prekmurskih ravnin“ Miran Hladnik, Regionalizem in slovenska literatura 13

Pokrajine in njihovi pripovedniki ¨ ¨ ¨ ¨ Tolminsko: Ivan Pregelj, Ciril Kosmač Vipavsko: Narte Velikonja Cerkljansko: France Bevk Goriško: Andrej Budal Brkini: Milan Lipovec Istra: Marjan Tomšič Gorenjska: Janez Jalen Škofjeloško pogorje: Ivan Tavčar, Jan Plestenjak Pohorje: Jože Kranjc Slovenske Gorice: Stanko Kociper, Anton Ingolič, Ivan Potrč Savinjska dolina: Janko Kač Prekmurje: Miško Kranjec Koroška: Prežihov Voranc Bela Krajina: Jože Dular, Lojze Zupanc Suha Krajina: Fran Jaklič Miran Hladnik, Regionalizem in slovenska literatura 14

„Pokrajinski“ romani 2011 Zgornja Savinjska dolina (Andrej Skubic, Koliko si moja? ) Pohorje, Maribor (Zdenko Kodrič, Opoldne zaplešejo škornji) [Istra (Vinko Möderndorfer, Nihče več ne piše pisem)] Štajerska (Matjaž Pikalo, Dežela angelov) Korošci v Ljubljani (Samo Rubin, Sodoben oči ali ati) Rovte na Dolenjskem (Jurij Hudolin, Vrvohodec) Idrijsko (Aleš Čar, O znosnosti) Primorska idr. (Vesna Milek, Cavazza) Prekmurje (Branko Šömen, Plave talige) Ptuj (Bogdan Novak, Trte umirajo, Kodrič, Nebotičnik Mitra, Miha Remec, Mitrejih koder) • Kras (Ivan Sivec, Ognjeni ruj: Roman o kraški družini Jakomin) • • •

„Urbani“ ali „svetovljanski“ romani 2011 • Milan Dekleva, Svoboda belega gumba (New York, Texas, Kuala Lumpur, Madrid. . . ) • Feri Lainšček, Jadrnica (Murska Sobota) • Marko Kos, Slike v zrcalu (Gradec, Ljubljana) • Jože Urbanija, Soldat Klemen (po evropskih bojiščih) • Mojca Dobnikar, Po volčjih stopinjah (politična kriminalka; Ljubljana, Nemčija) • Najbolj “svetovljanska” je izrazito trivialna literatura: Gaja Hren, Modri kristal, ki se dogaja po mondenih središčih, glavne osebe pa imajo stalno prebivališče v Grčiji; Romana Berni, Ljubezen s tujcem (London, Ljubljana)

Sklep Pokrajinska ali regionalna povest je pojav 20. let 20. stoletja. Bolj kot vzori iz sosednjih nacionalnih literatur in svetovna literarna moda so bili za njen nastanek odločilni politični pogoji. Najbolj izrazita pokrajinska povest je nastajala na politično odrezanem Primorskem in v drugih obrobnih pokrajinah, ki so si prizadevale ohraniti stik s centrom. To potrjuje tezo, da regionalna literatura v slovenskem primeru ne podpira drobitve političnega prostora, ampak je regionalizem v literaturi izraz stremljenja k zedinjenemu slovenstvu. Miran Hladnik, Regionalizem in slovenska literatura 17