REDISTRIBUCIJSKA VLOGA SODOBNE DRAVE KREDITIRANJE REVNIH SUBVENCIONIRANJE BOGATIH

REDISTRIBUCIJSKA VLOGA SODOBNE DRŽAVE – KREDITIRANJE REVNIH, SUBVENCIONIRANJE BOGATIH Barbara Rajgelj, Monika Weiss

Transferi posameznikom in gospodinjstvom iz državnega proračuna in strošek zadnje sanacije bank (v mio EUR) 5, 541. 0 961. 6 1, 041. 3 Leto 2007 Leto 2008 1, 267. 7 1, 344. 0 Leto 2009 Leto 2010 1, 449. 9 1, 375. 7 Leto 2011 Leto 2012 1, 241. 9 1, 264. 3 Leto 2013 Načrt 2014 Strošek sanacije bank

Transferi posameznikom in gospodinjstvom (v mio EUR) 1600. 0 1400. 0 1200. 0 260. 3 1000. 0 96. 1 800. 0 600. 0 260. 2 233. 0 200. 3 143. 7 400. 0 200. 0 521. 2 488. 8 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Družinski prejemki in starš. nadomestila Transferi za zagotavljanje soc. varnosti Drugo (transf. vojnim invalido, štipendije, regresiranje, idr. ) Transferi nezaposlenim 2013

Transferi gospodinjstvom in "krpanje" pokojninske blagajne vs. sanacija bank (v mrd EUR) 6. 00 5. 54 5. 00 4. 00 3. 00 2. 58 2. 04 2. 72 3. 00 2. 84 2. 87 2. 21 2. 00 1. 00 0. 00 2007 2008 2009 2010 Tekoči transferi v sklade socialnega zavarovanja (zlasti v pokojninsko blagajno ZPIZ) 2011 2012 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 2013 SKUPAJ 2013 Stroški sanacije bank

“Kreditiranje” revnih

Pravice iz javnih sredstev Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP) Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) • otroški dodatek Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVar. Pre) • denarna socialna pomoč • varstveni dodatek Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) • državne štipendije

Denarna socialna pomoč Opredelitev - sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje Namen - če si oseba ne more preživetja zagotoviti z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanjem, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oz. z nadomestili ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati - kdor si zase in za svoje družinske člane ne more zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, in je uveljavil pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po ZUPJS. Upravičenci - nima dovolj sredstev za preživetje, nima premoženja in prihrankov, ki bi ji omogočali preživetje, in aktivno rešujete socialno problematiko.

Višina denarne socialne pomoči

Trajanje denarne socialne pomoči od 1 do 3 mesecev: ko je vloga vložena prvič od 1 do 6 mesecev: v primeru ponovne vloge (prejemanje denarne socialne pomoči brez presledkov), če so okoliščine v času prejšnje in ponovne odločitve ostale nespremenjene za 1 leto: če zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca trajno: za osebo, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo, ali v starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške in ki je brez premoženja ter ni v institucionalnem varstvu in družinski člani izpolnjujejo enake pogoje

Izredna denarna socialna pomoč • namenjena kritju izrednih stroškov za preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti, • namenjena tudi za primere, ko se oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti (potres, poplave) na mesec: v koledarskem letu: • od 1. 8. 2013 največ 265, 22 evrov za samsko osebo ali največ 795, 66 evrov za družino (npr. za 4 -člansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve). • od 1. 8. 2013 največ 1. 3261, 10 evrov za samsko osebo (5 -kratnik cenzusa) ali največ 3. 978, 30 evrov za družino (npr. za 4 -člansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve).

Pogrebnina in posmrtnina • pravica do izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina) in pravica do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (posmrtnina) sta od 1. januarja 2014 obliki izredne denarne socialne pomoči. posmrtnina pogrebnina • namenjena finančni pomoči svojcem umrlega, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, in sicer z enkratnim nakazilom v višini 265, 22 evrov • namenjena finančni pomoči pri kritju stroškov pogreba; znaša dva osnovna zneska minimalnega dohodka, torej 530, 44 evrov.

Prepoved odtujitve nepremičnine • vlagatelj za denarno socialno pomoč, ki je lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše, v kateri živi in je: v zadnjih 24 mesecih več kot 18 x prejel DSP prejemnik trajne DSP ali v zadnjih 3 letih pred vložitvijo prejemnik najmanj 24 x • (pod pogoji, ki se nanašajo na velikost in vrednost njegove nepremičnine) upravičen do DSP le, če dovoli vpis prepovedi odtujitve in obremenitve svoje nepremičnine v zemljiški knjigi v korist RS • z odločbo o upravičenosti do DSP se prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist RS

Omejitev dedovanja prejemanje pomoči več kot 12 mesecev • dedovanje premoženja se omeji tako, da se višina dane pomoči zmanjša za 12 najvišjih mesečnih zneskov prejete pomoči, nato pa zmanjša še za 1/3 dane pomoči. prejemanje pomoči 12 ali manj mesecev • terjatev do zapuščine se ne uveljavlja izredna denarna socialna pomoč in njeni dve obliki (pogrebnina in posmrtnina) se ne vračata.

Varstveni dodatek Namen - upravičencem se zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin, …) in niso stroški za zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb, - namenjen je osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati Upravičenci - statusni pogiji: državljani RS s stalnim prebivališčem v RS, tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v RS in stalnim prebivališčem v RS, osebe, ki lahko varstveni dodatek uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo RS, in - aktivnostni pogoji: trajno nezaposljivi ali trajno nezmožni za delo ali starejši od 63 let (ženske) oz. od 65 let (moški) in niso delovno aktivni in so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma bi lahko bili upravičeni do denarne socialne pomoči ali če njihov dohodek oziroma lastni dohodek družine presega cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči, ne presega pa cenzusa za varstveni dodatek.

Višina varstvenega dodatka • samska oseba – če izpolnjuje zakonske pogoje in njen mesečni dohodek ne presega 465, 71 evrov, če ima lastni dohodek, se dodatek določi v višini razlike med 465, 71 in lastnim dohodkom; za pridobitev se ne upoštevajo prihranki do 2500 evrov • za družino – dodatek je določen v višini razlike med cenzusom družine za varstveni dodatek in lastnim dohodkom družine, za pridobitev se ne upoštevajo prihranki do 3500 evrov • dvočlanska družina: oba člana izpolnjujeta pogoje za varstveni dodatek: 724, 15 evrov; samo en družinski član izpolnjuje pogoje za varstveni dodatek: 527, 63 evrov • tričlanska družina: eden od staršev izpolnjuje pogoje za varstveni dodatek, drugi je aktivni iskalec zaposlitve, otrok je star 25 let in ima status študenta: 743 evrov

Prepoved odtujitve nepremičnine in omejitev dedovanja • Prepoved odtujitve – lastniku nepremičnine se z odločbo o upravičenosti do dodatka prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist RS. Prejemniki varstvenega dodatka, ki so lastniki nepremičnine, te v času prejemanja varstvenega dodatka ne smejo odtujiti (prodati, podariti, …) ali obremeniti. • Omejitev dedovanja – dedovanje premoženja zapustnika, ki je prejemal varstveni dodatek po ZSVar. Pre se omeji do višine 2/3 prejete pomoči iz naslova varstvenega dodatka.

Dedovanje revščine • • • Po zakonu o dedovanju se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči, kar pomeni, da postane zapustnikovo premoženje v višini vrednosti prejete pomoči državna lastnina. Takšna ureditev za denarno socialno pomoč velja vse od leta 1978, ko je bil sprejet zakon o dedovanju, po novem pa enako usodo doživlja še varstveni dodatek, ki ga v osnovi prejemajo upokojenci z nizkimi pokojninami. To torej pomeni, da bo po smrti upokojenca, ki je zaradi nizke pokojnine prejemal varstveni dodatek, država terjala izplačani znesek iz njegove dediščine. Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek varujeta sloj prebivalstva, ki je najbolj izpostavljen revščini in bremenom krize. Kljub temu se je koalicija levih strank odločila, da dolžniško krizo začne urejati prav na tej točki. Jasno zakaj: ker je to najlažje. Najlažje je odvzeti najšibkejšim, ker nimajo niti toliko, da bi odšli ali se uprli. Večino svojega časa in energije namenijo vprašanju, kako preživeti. Hkrati se jim ves čas dopoveduje, da so za svojo revščino sami krivi, zato so ponižani do mere, da svojega položaja ne priznajo niti sebi, kaj šele da bi ga razkrili javnosti. Atomizacija in individualizacija usod pa je seveda strategija nadzora vsake oblasti. In da ne bi bilo pomote: ne govorimo o ljudeh, ki imajo vikend na Bledu, v Kranjski Gori ali na Cresu, doma hišo z vrtom, v Ljubljani pa stanovanje za oddajo. Nacionalizacija premoženja velja za tiste, ki so šli skozi strogo sito preverjanja, da nimajo dovolj za preživetje. To sito vključuje tako dohodkovne kot premoženjske kriterije, in tisti, ki cenzus presega, do socialno varstvenih prejemkov tako ali tako ni upravičen. Torej, upokojenka, ki živi v svoji mali garsonjeri in ima pokojnino 380 EUR, se bo morala odločiti, ali od 1. januarja 2012 v breme svojih dedičev od države vzame kredit za svoje preživetje ali pa bo prepuščena še večji revščini kot doslej. Domnevam, da bo izbrala slednje, saj ji sistem že dobrih 20 let dopoveduje, da se človeška vrednost meri po obsegu lastnine, ki jo zapustiš svojim dedičem. Če je zakonodajalec mislil, da bodo revni izbrali dolg, ki bo obremenil njihove dediče, ne razume, da bodo revni naredili vse, da svoje revščine ne prenesejo na svoje otroke. Vse, vključno s stradanjem.

Število prejemnikov varstvenega dodatka 46, 418 47, 386 47, 391 48, 017 47, 702 47, 628 45, 021 44, 832 45, 111 46, 492 46, 789 46, 752 10. 386 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 40908 41274

/1 4 Ju l 4 ay /1 M /1 4 1. 69 ar 2. 00 M 14 n/ Ja 3 No v/ 1 p/ 13 Se /1 3 Ju l 3 ay /1 M /1 3 ar M 13 n/ Ja 2 p/ 12 No v/ 1 Se /1 2 Ju l 2 ay /1 M 12 /1 2 ar M n/ 5. 00 Ja 1 p/ 11 No v/ 1 Se /1 1 1 ay /1 Ju l M /1 1 ar M 11 n/ Ja Mesečni izdatki za varstveni dodatek jan. 2011 - avg. 2014 (v mio EUR) 6. 00 4. 55 4. 00 3. 00 1. 27 1. 46 1. 00 0. 00

p/ 11 p/ 12 p/ 13 /1 4 Ju l 4 /1 4 ay /1 M ar M 3 14 n/ Ja No v/ 1 Se 3 /1 3 Ju l 2 13 ay /1 M ar M n/ Ja No v/ 1 Se 2 /1 2 Ju l ay /1 20 M 12 1 /1 2 ar M n/ Ja No v/ 1 Se /1 1 Ju l 1 ay /1 M 11 /1 1 ar M n/ Ja Mesečni izdatki za denarno socialno pomoč (v mio EUR) 18, 8 18 16 14, 4 14 12 10 8 6 4 2 0

Odobrene vloge in mesečni izdatki za DSP 54, 000 14, 000 13, 500, 000 52, 000 13, 000 50, 000 12, 500, 000 48, 000 12, 000 11, 500, 000 46, 000 11, 000 44, 000 10, 500, 000 20 12 7/ 1/ 20 12 8/ 1/ 20 12 9/ 1/ 20 12 10 /1 /2 01 11 2 /1 /2 01 12 2 /1 /2 01 2 1/ 1/ 20 13 2/ 1/ 20 13 3/ 1/ 20 13 4/ 1/ 20 13 5/ 1/ 20 13 6/ 1/ 20 13 7/ 1/ 20 13 8/ 1/ 20 13 9/ 1/ 20 13 10 /1 /2 01 11 3 /1 /2 01 12 3 /1 /2 01 3 12 20 6/ 1/ 12 20 5/ 1/ 12 20 4/ 1/ 20 3/ 1/ 20 2/ 1/ 12 10, 000 12 42, 000 Število odobrenih vlog Izplačan (v mio EUR)

“Subvencioniranje” bogatih

Sanacija bank Stroški sanacije bank - leto 2013 1. 551 mio EUR NLB 1. 884 mio EUR DRŽAVNA POROŠTVA 645 mio EUR Factor banka, Probanka in DUTB 870 mio EUR NKBM 591 mio EUR ABANKA

Prenos slabih terjatev na DUTB • Prenosu slabih terjatev in dokapitalizaciji bank pogosto ni sledila razlastitev prejšnjih lastnikov • Npr. avtocommerce

“Križaničeva” jamstvena shema • od začetka krize 2008 se je pojavilo več ukrepov za pomoč podjetjem, ena prvih je bila t. i. » Križaničeva jamstvena shema «: – preko Zakona o jamstveni shemi je bilo podjetjem v letih 2009 in 2010 skupno razdeljenih za 310 mio EUR državnih poroštev za posojila, od katerih je bilo do konca julija 2014 v breme proračuna unovčenih že skoraj 72 mio EUR. • med največjimi prejemniki poroštev so bili: – gradbinci (SCT Ivana Zidarja, Vegrad, Primorje – vsi v stečaju) in – podjetja, kjer so menedžerji izvedli prevzem (Viator&Vektor – v stečaju) • država je doslej uspela dobiti nazaj manj kot 2 % plačanih poroštev • mnogi lastniki so premoženje » poskrili «, tudi na legalne načine (zemljiški dolg) – Dnevnik, dec. 2012: » Zdenko Pavček je v zadnjih 2 letih na sorodnike prenesel več nepremičnin, družinsko hišo v Dragomerju pa je pred bankami upnicami ubranil z vpisom 700. 000 evrov zemljiškega dolga, ki zapade čez 87 let. «

Najvišja unovčena državna poroštva iz "Križaničeve sheme" (v mio EUR) Vegrad 2. 02 Kraški zidar 2. 06 CM Celje 2. 07 Skupina Viator&Vektor 3. 61 Montavar Metalna Nova 6. 04 Primorje 10. 80 SCT 11. 84 0 2 4 6 8 10 12 14

“Kramarjeva” nagrada • primer neustreznega sistema nagrajevanja v (državnih) bankah • nagrade članov vodstev bank, ki so bile sanirane z denarjem ljudi, • aktualna uprava NLB je decembra 2013, tik pred državnim reševanjem NLB, potrdila: – » Analiza kaže, da so bile izvirne odločitve o levjem deležu slabih kreditnih naložb banke sprejete v letih pred 2009. Največji vrednostni letni prirast danes slabih poslov je nastal v letu 2007. « Marjan Kramar je vodil NLB med februarjem 2004 in februarjem 2009. • Kramar si je ob odhodu iz banke izplačal 1 mio EUR nagrad, šlo naj bi za nagrade za leta 2004 do 2007. • Vlada Boruta Pahorja je uvedla dodaten, 49 -odstotni davek na plače nad 12. 500 evri bruto na mesec in nagrade nad 25. 000 evrov za člane uprav in nadzornike družb, ki so prejele krizno pomoč. • Ustavno sodišče je zakon lani zaradi retroaktivnosti razveljavilo (zakon je začel veljati oktobra 2009, uvedel pa je davek za dohodke, prejete od 1. 1. 2009 naprej). Kramar je dobil » vzeto « z obrestmi nazaj.

Omejena odgovornost “lastnikov” � GOSPODARSKE DRUŽBE � kapitalske družbe � d. d. � e. d. d. (SE) � d. o. o. � k. d. d. � osebne družbe � d. n. o. � k. d. � SAMOSTOJNI PODJETNIK • d. o. o. in d. d. sta umetno ustvarjeni tvorbi, ki jima pravni red daje samostojno pravno subjektiviteto, ki je ločena od življenja njunih ustanoviteljev, • kapitalske družbe za svoje dolgove odgovarjajo same z vsem svojim premoženjem, njihovi lastniki pa zanje ne odgovarjajo, • lastniki dobičke privatizirajo, izgube pa se socializirajo na širok krog drugih subjektov, od delavcev do podizvajalcev,

Državne pomoči gospodarstvu

Korupcija • dr. Bojan Dobovšek, raziskovalec korupcije ocenjuje, da so stroški korupcije v Sloveniji med dvema in tremi odstotki. • pri tem se naslanja na ugotovitve OECD, ki ocenjuje neposredno škodo korupcije za svetovni BDP 2 % BDP = 700 mio evrov

Siva ekonomija • Domače in tuje ocene obsega sive ekonomije pri nas segajo od 10 do skoraj 24 odstotkov BDP oz. od 3, 5 do 8, 5 milijard evrov. • Statistični urad Republike Slovenije je v analizi sive ekonomije v Sloveniji v letu 2007 ocenil, da odvisno od uporabljene metodologije ta v Sloveniji znaša od 8, 3 do 12, 2 odstotka BDP. Za leto 2010 ocena sive ekonomije v okviru statistike nacionalnih izračunov znaša 8, 3 odstotka BDP. • Dr. Bojan Nastav je v doktorski disertaciji Siva ekonomija v Sloveniji, merjenje, vzroki in posledice, z neposrednim merjenjem, to je z izvedbo ankete, ocenil, da siva ekonomija v Sloveniji v letu 2007 obsega 15, 6 odstotkov BDP. • Vir: http: //www. protisiviekonomiji. si/dejstva/obseg_sive_ekonomije/

Relativizacija na primeru Mure • Dušan Mramor: “Državne subvencije so dvorezen meč. Če grozi nevarnost, da bo na cesti ostalo 1200 delavcev, je to velik emocionalni pritisk na nosilce ekonomske politike, saj se zavedajo, kako hude posledice ima to lahko za delavce, njihove družine, pa tudi celotno regijo. Vendar pa iz dosedanjih slovenskih izkušenj lahko potegnemo samo en sklep: da državne subvencije v veliki večini niso bile uspešne. (…) Če premalo sredstev usmerjaš v raziskave in razvoj, če zanemarjaš visoko šolstvo in se ukvarjaš predvsem z osnovnim šolstvom, če ne ustvarjaš okolja, kjer so najmanjše možne administrativne ovire, če imaš neustrezno urejen trg dela, če dopuščaš, da se nemenjalni sektor, sem spadajo na primer elektroenergetska podjetja, železnica, pošta, obnaša kot monopolist, se pravi, da ima visoke cene in slabe storitve, boš imel nekonkurenčno gospodarstvo. In seveda: postavljen boš pred zagato, kje zaposliti teh 1200 ljudi. ” • Vir: http: //www. mladina. si/157100/dusan-mramor/