RAZVRANJE ORGANIZMOV Ubenik str 106 111 1 POIMENOVANJE
RAZVRŠČANJE ORGANIZMOV Učbenik, str. 106 - 111
1. POIMENOVANJE ORGANIZMOV organizem = živo bitje = osebek
Zaradi lažjega opisovanja, proučevanja vrst in sporazumevanja posamezne vrste organizmov POIMENUJEMO. Vsaka VRSTA ima lahko le eno znanstveno ime, ki je zapisano v latinščini (oziroma v latiniziranem jeziku) ter je sestavljeno iz dveh besed. 1. Primer: Mali zvonček (Galanthus nivalis)
2. Primer: Človeška ribica (Proteus anguinus)
DVOJNO LATINSKO POIMENOVANJE je uvedel Carl von Linne, švedski naravoslovec (1707 -1778). Prva beseda v poimenovanju je zapis RODU, druga beseda pa zapis VRSTE.
Galanthus nivalis rod vrsta Proteus anguinus
(ne prepišete) V ČEM JE POMEN LATINSKEGA POIMENOVANJA? Kakšna zmešnjava nastane, če se na terenu dobijo švedski, francoski in japonski botanik? Vsak zna govoriti le svoj jezik in noben ne razume drugega. Potem naletijo na redko rožo in švedski znanstvenik vzklikne: Orchis palustris! Njegova kolega takoj vesta za katero rastlino gre: močvirska kukavica.
(ne prepišete) ZAKAJ JE LINNE UPORABIL LATINSKI JEZIK? Ker je bila latinščina še v 18. st. v Evropi v splošni uporabi tako kot je na primer danes v splošni uporabi angleščina. Zato danes latinščino še vedno najdemo v medicini, farmaciji, pravu. . .
2. SISTEM ŽIVIH BITIJ SISTEMATIKA je veda, ki se ukvarja z razvrščanjem živih bitij v sistem. Organizme razvrstimo v sistem na osnovi SORODNOSTI. Vse organizme razdelimo štiri kraljestva: ŽIVA BITJA CEPLJIVKE (starinske in prave bakterije) GLIVE, LIŠAJI RASTLINE ŽIVALI
SISTEMATSKE ENOTE Osnovna enota v sistemu je VRSTA. To je skupina organizmov, ki se med seboj razmnožuje in ima plodne potomce. (Tako so potomci zvončkov vedno zvončki in ne narcise. ) Vrste, ki so si med seboj sorodne (in največkrat tudi podobne) združujemo v ROD. Vse vrste istega rodu imajo enako rodovno ime, razlikujejo pa se v vrstnem imenu. Sorodne rodove združujemo v DRUŽINE, družine v REDOVE, redove v RAZREDE, razrede v DEBLA in debla v KRALJESTVA.
1. Primer: KRALJESTVO rastline DEBLO kritosemenke RAZRED dvokaličnice RED stročnice DRUŽINA metuljnice ROD fižol VRSTA navadni fižol
2. Primer: KRALJESTVO živali DEBLO vretenčarji RAZRED ptiči RED pevci DRUŽINA vrabci ROD vrabec VRSTA poljski vrabec
3. RAZVRŠČANJE ŽIVIH BITIJ
3. RAZVRŠČANJE ŽIVIH BITIJ (ne prepišete) ZAKAJ RAZVRŠČAMO ŽIVA BITJA?
3. RAZVRŠČANJE ŽIVIH BITIJ (ne pripišejo) ZAKAJ RAZVRŠČAMO ŽIVA BITJA? ZARADI PREGLEDNOSTI, UREJENOSTI!
3. RAZVRŠČANJE ŽIVIH BITIJ Živa bitja razvrščamo v sistem zaradi preglednosti in urejenosti. Razvrščamo jih s pomočjo DOLOČEVALNIH KLJUČEV. Ti so narejeni na dva načina: a) SLIKOVNI KLJUČI: organizem določimo (poimenujemo, uvrstimo v sistem) s pomočjo risbe ali fotografije, ki ji je organizem najbolj podoben.
b) DVOVEJNATI KLJUČI ali DIHOTOMNI KLJUČI: organizem določimo tako, da sledimo zaporedju trditev (opisom) in se odločamo med dvema možnostima. 1. Primer dihotomnega ključa: http: //www. svarog. si/biologija/index. php? page_id=7558 (glej 7. stran)
Primer dihotomnega ključa: Vsakokrat se moraš odličiti med dvema izbirama. Reši za zabavo!
- Slides: 19