RAZVOJ PREBIVALSTVA SLOVENIJE V LUI GLOBALNIH GIBANJ IN

RAZVOJ PREBIVALSTVA SLOVENIJE V LUČI GLOBALNIH GIBANJ IN SPREMEMB Prof. dr. Janez Malačič Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani

1. Uvod • Demografske razmere v SLO – del razvitega dela • • sveta; podobne značilnosti in problemi So rezultat demografskega prehoda od tradicionalnega na sodobni način obnavljanja P Prehod pa ni prinesel (vsaj doslej) novega ravnovesja ampak kritično znižanje rodnosti daleč pod raven enostavnega obnavljanja P V manj razvitih državah prehod še ni končan Rezultat: P razvitih držav stagnira ali začenja upadati, P nerazvitih držav pa hitro narašča in ustvarja velika nesorazmerja v svetu

2. Novejši demografski razvoj v Evropi • Demografski prehod končan v 1950 ih letih • Danes prevladujejo nizka rodnost in smrtnost ter • • nizka in že tudi negativna rast P Rast je večinoma posledica priseljevanja Tf ne zagotavlja enostavnega obnavljanja P – skoraj povsod je manjša od 2, 1 Kritične so vrednosti Tf pod 1, 5 in še posebej pod 1, 3 (leta 2004 je bilo takih 15 držav) Raste tudi starost mater ob rojstvu otrok, pada zakonska rodnost in rodnost višjih redov rojstva ipd.

2. nadaljevanje • Pri smrtnosti je Evropa zgodba o uspehu, z • • • izjemo držav na območju nekdanje SZ Smrtnost se znižuje in posledično e 0 in tudi ex naraščajo Smrtnost žensk je precej nižja od smrtnosti moških – ženske živijo 5 -10 % dalj Nekaj drugih značilnosti razvoja P Evrope: hitro staranje P in zaposlenih, zelo hitra rast P 80+, pozitivne neto migracije itd. Ohranjanje kar velikih razlik med državami Projekcije P EU-25 kažejo stagnacijo do 2050

3. Demografske razmere v Sloveniji • Zgledne do leta 1980 • Država neto priseljevanja od 1960 ih let z • • • manjšimi izjemami v 1990 ih letih Znižanje Tf od 2, 1 na 1, 38 v letih 1980 -2007, leta 2003 vsega 1, 20 in nekaj let 1, 21 Vstop v posebej kritično fazo demografskega razvoja na začetku 21. stoletja: negativen demografski moment Upadanju P v prihodnje se praktično ni mogoče več izogniti Proces staranja P v SLO bo hitrejši kot v EU-27 Največji problem: prenizka rodnost

3. nadaljevanje • Drugi demografski procesi v SLO so ugodni • Smrtnost se je znižala v letih 1994 -2004 hitreje • • kot v EU Zniževanje pri mladih je hitrejše kot pri starih Velika razlika med spoloma, ženske živijo skoraj 10 % dalj kot moški V zahodni polovici Sloveniji je e 0 za okrog 3 leta višja kov v vzhodni polovici države Pomembne so socialne razlike v smrtnosti, čeprav se o tem malo govori in nimamo dobrih podatkov

4. Izzivi demografske prihodnosti SLO • Kaj kažejo projekcije P (2006 -2041)? • Konstantna varianta – zamrznemo stanje • • • demografskih procesov v izhodišču. P se zniža od 2, 0 na 1, 6 milijona Nizka, srednja in visoka varianta: temeljni demografski problemi pridejo do izraza v vseh variantah Hipoteze o rodnosti, smrtnosti in migracijah so prilagojene poimenovanju variant. Migracije so pri vseh pozitivne – P večje od naravne rasti Pri vseh je prisotno močno staranje prebivalstva, migracije tega bistveno ne omilijo

4. nadaljevanje • Posledice za delo, upokojitev in pokojnine; • • • zasebno bogastvo in varnost dohodka; medgeneracijske transferje ter zdravje in blaginjo postaranega prebivalstva. Posledice na ravni družine, regije in države/EU Vplivi na različne gospodarske in druge dejavnosti Spremenjene demografske razmere bodo ponujale za nekatere poslovne priložnosti, za druge pa zahtevale boleče in težavno prestrukturiranje

5. Vloga prebivalstvene politike • Kaj lahko stori sodobna družba v demografski • • • krizi? Sprejeti mora ustrezno prebivalstveno politiko V SLO zaokrožene in formalno sprejete p. p. še nimamo, imamo pa posamezne elemente take politike V 1990 ih so bila v ospredju druga vprašanja; zavedanja o demografskih problemih ni bilo Kasneje, vsaj od 1997 (M>N), se začne zavest o demografski krizi krepiti med politiki in v javnosti Izgubljenega je veliko časa, kar še poudarja togost demografskih procesov – negativni moment

5. nadaljevanje • Imamo prenizko rodnost. Agregatni rezultat • • • mnogih individualnih odločitev ogroža nemoteno obnavljanje prebivalstva Je lahko p. p. v tem primeru javna dobrina? Rezultati ukrepov p. p. so bili doslej skromni ali jih ni bilo Tudi EU začenja posegati na to področje – zelena knjiga in druge aktivnosti Vendar EU še išče svojo vlogo Zavedati se je treba pomena starostne strukture P. Tudi v primeru “laissez-faire” bo potrebna ustrezna p. p.

6. Sklep • Obnavljanje prebivalstva je zapleten socialno • • biološki proces Tisti, ki sprejemajo odločitve ne vidijo agregatnih družbenih povezav. Vendar te z zamikom pomembno krojijo njihovo življenje Za prihodnost skupnosti je treba rojevati otroke Tf bi morala biti vsaj na ravni 1, 7 do 2, 0. Kritična meja je 1, 5. V državah, kjer pade Tf pod to mejo bo dolgoročno obnavljanje prebivalstva resno ogroženo. Najbolj kritične pa so razmere tam, kjer pade Tf pod 1, 3, tudi v Sloveniji Imigracije lahko pomagajo blažiti razmere, rešitev krize pa mora biti domača