RAZVOJ OPERE V 19 STOLETJU C M von

RAZVOJ OPERE V 19. STOLETJU C. M. von Weber – opera v Nemčiji G. Meyerbeer – opera v Franciji G. Bizet in operni realizem

NEMŠKA ROMANTIČNA OPERA § § § ZNAČILNOSTI: Ljudske pripovedke Zgodovinske in junaške teme Naravne in nadnaravne sile Ideja odrešitve Ljudsko upodabljanje okolja

NEMŠKA ROMANTIČNA OPERA § § § Italijanske glasbene oblike Vplivi ljudske melodike Instrumentacija –simbolika zvoka Vodilni motiv Recitativ in arija se preoblikujeta v DRAMSKI PRIZOR

Vpliv opere ČAROSTRELEC § § § Patriotski in umetniški pomen Odmevi po vsej Evropi Dvignila zavest o nemški operi Izvajanje v več jezikih Vpliv na naslednje generacije skladateljev in na § nastanek NACIONALNIH OPER

Vpliv opere ČAROSTRELEC § M. Glinka: Življenje carja Samuela, Ruslan in Ljudmila § Bedrich Smetana, Prodana nevesta § Vpliv na H. Berlioza § C. Debussy – “Weber - duhovni oče nacionalne opere” § P. Hindemith – Metamorfoze § I. Stravinski – Weber: umetnik oblike in zvoka

Carl Maria von WEBER (1786 -1826) § meščanska opera ČAROSTRELEC – pomemben mejnik v razvoju opere § Premiera l. 1821 – Kraljevo gledališče, Berlin § Dvorna opera tradicionalnega italijanskega klasicističnega tipa

Carl Maria von WEBER § Oče Franz Anton- gledališki direktor potujoče družine § Carl Marija – velik talent § Pri 11 letih učitelj M. Haydn, Salzburg § Od 18. leta deloval v različnih nemških gledališčih

Carl Maria von WEBER § § § Praga: 3 leta operni direktor Pionir modernega dirigiranja Duhovna interpretacija Dresden, Berlin, Dunaj, London: premiera OBERONA, smrt Izobražen, poduhovljen, artikulacija lastnih misli

Carl Maria von WEBER § Njegove predstave o opernem idealu: § Enakovredno prepletanje vseh umetnosti v operi § Izoblikujejo nov umetniški svet § Vpliv na Wagnerjevo “CELOSTNO UMETNINO”

ČAROSTRELEC § § § Singspiel z govorjenimi dialogi Podobnosti s Čarobno piščaljo Libreto: pripovedka, dogajanje na Češkem, 17. stoletje § Zgodba o dobrem in zlem § Satan- akter hudobnih dejanj

ČAROSTRELEC § § § TRADICIJA SINGSPIELA Arije v neapeljski tradiciji Francoske romance Moški lovski zbori Ljudske kitične pesmi

ČAROSTRELEC § WEBROVE NOVOSTI: § UVERTURA: kantilena rogov v C-duru – ZVOČNI SIMBOL NARAVE, gozda, kraja skrivnosti in pramoči § Obogati orkestrsko barvo § razširi orkestrski zvok § Skrajne lege glasbil (udarci pavk, tremolo godal, pizziccati kontrabasov, klarineti v globoki barvi…

FRANCOSKA OPERA: grand opera, opera comique, operni realizem § Pariz, 19. st. , evropsko središče glasbene kulture § Avtohtoni zvrsti: OPERA COMIQUE, GRAND OPERA § Ustvarjalci v Parizu: Paganini, Chopin, Liszt, Rossini, Wagner, Verdi, Mayerbeer…

GRAND OPERA § Resna, velika opera § DRAMATIČNA SPOJITEV Prekomponiranih recitativov – ni govorjenih dialogov – in glasbenih točk § G. Rossini: Viljem Tell (1829) § G. Mayerbeer: Hugenoti (1836)

GRAND OPERA § GRAND OPERA – reprezentativna operna zvrst 30. in 40. let § Odsev meščanske samozavesti § Tehnični napredek § Gospodarski uspehi § Odrska vsestranskost

GRAND OPERA § Za doseganje učinkov: različni slogi in sredstva § Barvite scene s številnim ljudstvom § Nepričakovani obrati dogajanja § Velika in groba nasprotja med ljudskimi prizori in zasebnim življenjem § Grobi in nežni čustveni izlivi

GRAND OPERA § SNOV: francoska romantika, Dumas, Hugo, iz srednjega veka v novi čas § UPRIZORITEV: romantičnost, pravljičnost, čudežnost, ljudska občutja § GLASBENA SREDSTVA: tradicija: recitativo secc. , arije cavatine, romance, balade, ansambli, veliki zbori, velik orkester, barviti učinki

GRAND OPERA § V tem stilu tudi: § G. VERDI: Sicilijanske večernice, Don Carlos § R. WAGNER: Tannhauser (pariška priredba)

OPERA COMIQUE komična opera § OPERA Z GOVORJENIMI DIALOGI: Gluck, Mozart, Wagner (Večni mornar) § Ravnovesje GRAND OPERI § ZGODOVINA: 1714, Pariz, nasprotje Lullyevi tragediji Lyrique § VSEBINA: vedra, resna, tragična, vsakdanje meščansko življenje

OPERA COMIQUE komična opera § Številna imena prev pol. 19. st: Cherubini, Spontini… § V drugi pol. 19. st. preide v PARIŠKO OPERETO in v LIRIČNO OPERO § Lirična opera: Ch. GOUNOD: FAUST § Preobrat iz komične v resno opero § Arije, baleti, govorjeni dialogi, veliki zbori, nato preide v znač. VELIKE OPERE

Realistična opera § § GEORGES BIZET (1838 -1875) Pretrgal nit z italijansko operno tradicijo CARMEN, 1875, simbol franc. glasbe Pred tem nastale: Lovci biserov, 1863, suita Arležanka, 1872… § SLOG: sprva govorjeni dialogi – opera comique § Preoblikovanje v recitative – bližje VELIKI OPERI

CARMEN § § REALISTIČNA SNOV Meje med opernimi zvrstmi se zabrišejo Sredstva za doseganje odrskih učinkov Vpliv na verizem v operi (G. Puccini) § § Vodilni motivi Lirične melodije Preglednost stavka Gledališki učinki z realističnimi sredstvi

CARMEN § § Libreto, novela P. Merimee osebe: Micaela – realna, trdna oseba Carmen – poosebljen divji temperament § Escamillo – nastopač, toreador § Don Jose – dramatičen patos razočaranega ljubimca

CARMEN § § Presegel operne klišeje Glavna vloga zgodbe: tihotapci, cigani Izraziti osebnostni profili Carmen nima velike arije: šansoni, plesne pesmi, habanera… § Medsebojni odnosi § Spopadi človeških strasti

CARMEN § § § Peta beseda – dramski izraz Drzne izrazne harmonije Karakterizacija v glasbi Ljudski plesi Poudarjena kromatika in spremljava označujeta Carmino bistvo § Francosko glasbo, gledališče in opero spoji v novo celoto

CARMEN § BIZETOVA CARMEN – korak pred časom § Izjemen spoj melodije in orkestra § Učinkovit ritem § Barvite harmonije § Odlična orkestracija

Obvezni slušni primeri § C. M. von Weber: § OPERA Čarostrelec, Uvertura § G. Bizet: § CARMEN, uvertura