RAZLINE VRSTE IN OBLIKE GLASBE ALE PEVEC PROF
RAZLIČNE VRSTE IN OBLIKE GLASBE ALEŠ PEVEC, PROF. GIMNAZIJA PTUJ
OD ENOGLASJA DO VEČGLASJA • Melodija (starogrško melos - pesem), je zaporedje različnih tonskih višin in različnih trajanj, ki tvorijo prepoznavno in smiselno glasbeno celoto, lahko pa tudi temo. Zgodovinsko sodi melodija med prvotne oblike ljudske in umetne glasbe zahodnega sveta. • Glavni elementi melodije so: višina tonov, notne vrednosti (trajanje tonov), barva zvoka in glasnost. • Na podlagi znanja o harmoniji lahko iz ene melodije ustvarimo homofono ali polifono glasbeno delo. • Glede na pojavljanja melodije v nekem glasbenem delu ločimo torej naslednje pojme: – monofonija - enoglasje z eno samo melodijo, brez spremljave. – polifonija - večglasje z več samostojnimi melodijami, ki zvenijo hkrati in v katerem so izraziti glasovi vodeni relativno samostojno. – homofonija - večglasje z izrazito melodijo, ki je ponavadi v zgornjem glasu. Drugi glasovi jo akordično in ritmično spremljajo in dopolnjujejo. – heterofonija - večglasje, v katerem določeno melodijo posamezni glasovi delno spreminjajo. https: //www. youtube. com/watch? v=teh 22 szdn. RQ – Glasbeni primeri pojavljanje melodije
PROGRAMSKA IN ABSOLUTNA GLASBA • Programska glasba je glasba, za katero skladatelj išče spodbude v zgodovini, naravi, literaturi, likovni umetnosti. . . Skladba ima vedno tudi neki konkreten naslov, ki že nakazuje dogajanje, duševno stanje, vizualno vsebino ali konkretno vsebino (Vltava, Živalski karneval …) • https: //www. youtube. com/watch? v=k 2 RPKMJm. Sp 0 – Živalski karneval (Camille Saint-Saëns) • Absolutna glasba je glasba ki jo skladatelj napiše kot izraz svojega notranjega sveta, občutij, čustev in je podrejena natančnim določenim glasbeno-oblikovnim zakonitostim. Pri tej vrsti glasbe skladatelj ne misli na nič drugega, kot na čisto glasbo. To vrsto glasbe skladatelji največkrat poimenujejo kar po glasbeni obliki (simfonija, sonata, fuga, menuet, variacija …). • https: //www. youtube. com/watch? v=Hmk. VBf 01 Xh. Q - Sonata št. 16 v C-duru, K. 545 (W. A. Mozart)
TONALNA IN ATONALNA GLASBA • Tonalna glasba in tonaliteta je skupnost vseh karakteristik, ki povezujejo niz tonov ali akordov neke tonalne kompozicije okrog tonike, tj. okrog središča tonalitete. v praksi pojmujemo dve vrsti tonalitet: – dur, s stopnjami, ki odgovarjajo tonskemu zaporedju durove lestvice. – mol, s stopnjami, ki ustrezajo tonskemu zaporedju naravne molove lestvice (lahko pa vključuje tudi lastnosti harmonične in melodične molove lestvice). • V tonalnih skladbah so na začetku notnega črtovja predpisani predznaki alteriranih tonov te lestvice, npr. G-dur je označen z enim višajem (fis). Enaka označba velja tudi za vzporedno molovo tonaliteto, e-mol. • Atonalna glasba je nasprotje tonalnosti ter zanika in ruši tradicionalno pojmovanje harmonije. Razmerja med toni so svobodna, brez zakonitosti tonalitete. Atonalnost ne pozna tonike kot tonskega središča. Vseh 12 poltonov v okviru oktave je popolnoma samostojnih in neodvisnih drug od drugega. Pojavi se v 20. st. , predstavnik je Arnold Schönberg (dodekafonija).
- Slides: 4