RAUNOVODSTVO IN FINANNO POSLOVANJE doc dr LIDIJA ROBNIK

RAČUNOVODSTVO IN FINANČNO POSLOVANJE doc. dr. LIDIJA ROBNIK

Računovodstvo in poslovni sistem l izvajalski podsistem (zajema temeljne poslovne funkcije: financiranje, nabavljanje, kadrovanje, tehniko in proizvodnjo), l upravljalni podsistem (je povezan s procesom odločanja načrtovanje, pripravljanje izvajanja in nadziranje) in l informacijski podsistem (posrednik med njima in obravnava podatke o preteklosti, prihodnosti, analizira in nadzira).

Poslovne funkcije KADROVSKA FINANCE TEMELJNE POSLOVNE FUNKCIJE TEHNIČNA PROIZVODNJA KOMERCIALA (nabava in prodaja)

Pomen računovodstva (1) l Računovodstvo je del informacijskega podsistema, v katerem se zbirajo, urejajo, obdelujejo, prikazujejo in shranjujejo v denarni merski enoti izraženi podatki ter prikazujejo in shranjujejo informacije o preteklih in prihodnjih poslovnih dogodkih.

Pomen računovodstva (2) l Računovodstvo zagotavlja podatke in informacije o poslovni in finančni uspešnosti poslovanja in podatke o premoženjskem in finančnem stanju za notranje in zunanje uporabnike.

Pojmi v računovodstvu (1) l RAČUNOVODSKI PODATKI (so nepristransko izražanje dejstva). l RAČUNOVODSKE INFORMACIJE (so problemsko usmerjene in so podlaga za odločanje).

Funkcija računovodstva RAČUNOVODSTVO KNJIGOVODSTVO RAČUNOVODSKO PREDRAČUNAVANJE RAČUNOVODSKO ANALIZIRANJE NADZOR KONTROLA REVIZIJA INŠPEKCIJA

Računovodski nadzor l l l Kontrola – sprotna, računovodski delavci Revizija (notranja in zunanja) – naknadna, revizorji Inšpekcija – pregled poslovanja

Organizacija računovodstva FINANČNO RAČUNOVODSTVO (predpisano, zunanje, sintetično, računovodski izkazi) l STROŠKOVNO RAČUNOVODSTVO (ni predpisano, notranje, analitično, analitična poročila, evidence in pregledi) l

Delitev finančnega računovodstva l l glavno računovodstvo terjatev in obveznosti računovodstvo denarnih sredstev računovodstvo za davčne potrebe

Delitev stroškovnega računovodstva l l računovodstvo sredstev in prvin računovodstvo ustvarjanja poslovnih učinkov oz. proizvodnje računovodstvo gotovih učinkov in prodaje računovodstvo notranje poslovne uspešnosti

Uporabniki računovodskih informacij Vrste uporabnikov računovodskih informacij NOTRANJI ZUNANJI vodstvo, zaposleni, lastniki, stanovske organizacije Lastniki, banke, država, poslovni partnerji, javnost, ipd.

Računovodska načela l so pojmovanje računovodenja, saj podajajo temeljne značilnosti in ustvarjalno podlago za računovodske standarde. Ukvarjajo se računovodsko vsebino ekonomskih kategorij, njihovim izkazovanjem in pojasnjevanjem.

Temeljna računovodska načela l l l l načelo upoštevanja nastanka poslovnih dogodkov načelo upoštevanja časovne neomejenosti delovanja načelo resnične in poštene predstavitve načelo razumljivosti načelo ustreznosti načelo zanesljivosti načelo primerljivosti

Knjigovodske listine (1) l knjigovodske listina je pisno pričevanje o nastanku poslovnega dogodka ter služi kot podlaga za vnašanje knjigovodskih podatkov v poslovne knjige in za kontroliranje prikazanega poslovnega dogodka. l knjigovodske listina se sestavi za vsak poslovni dogodek takoj ob nastanku in kraju v podjetju ali pri drugih poslovnih osebah.

Knjigovodske listine (2) l na podlagi verodostojnih in pravilno izpolnjenih knjigovodskih listin se smejo knjižiti poslovni dogodki in poslovne spremembe, ki vplivajo na spremembe sredstev, virov sredstev, na prihodke, na stroške in odhodke.

Vrste računovodskih listin KNJIGOVODSKE LISTINE IZVIRNE (notranje, zunanje; takoj ob nastanku dogodka) 5, 10, 20 let IZPELJANE (notranje, v računovodstvu, 8 dni po nastanku dogodka) 5 let

Primeri izvirnih knjigovodskih listin l l l l prejeti račun izdan račun gradbena situacija blagajniški prejemek blagajniški izdatek prevzemnica, izdajnica, ipd. l Ali je potni nalog, predračun, pogodba, naročilnica izvirna knjigovodska listina ?

Primeri izpeljanih knjigovodskih listin l l TEMELJNICA!!!!! RAZDELILNIK ALI ZBIRNIK STROŠKOV NASTANEJO ZGOLJ V KNJIGOVODSTVU!!!!

Poslovne knjige (1) l so evidenca, s katerimi se zagotavljajo podatki za pridobivanje informacij o stanju in gibanju sredstev in obveznosti do virov sredstev, odhodkih, prihodkih, stroških in poslovnem izidu, l vodijo se po sistemu dvostavnega knjigovodstva, (vsak poslovni dogodek je knjižen na dveh mestih),

Poslovne knjige (2) l l vsaki vknjižbi ustreza proti vknjižba in računovodske listine se evidentirajo v poslovnih knjigah s pomočjo računalniškega informacijskega sistema.

Vrste poslovnih knjig POSLOVNE KNJIGE TEMELJNE (glavna knjiga in dnevnik) 10 let POMOŽNE (register OS, blagajniški dnevnik, Evidence plač, dolgov, terjatev, DI, proizvodnje, ipd. ) 5 let

Računovodski sistemi (1) popisnik, ki vsebuje pregled vseh sredstev in obveznosti do virov sredstev. Kapital ugotavljamo kot razliko med vsemi sredstvi in dolgovi. Poslovni izid izračunamo kot razliko, med stanjem kapitala v končnem in začetnem popisniku). S. P. (mali) ENOSTAVNO RAČUNOVODSTVO

Računovodski sistemi (2) zapis podatkov o poslovnem dogodku izvedemo vsaj na dveh različnih sintetičnih kontih v glavni knjigi – tj. DVOSTAVNO RAČUNOVODSTVO PRAVNE OSEBE, S. P. (večji)

Kriteriji računovodskih sistemov ENOSTAVNO RAČUNOVODSTVO 3 zaposleni l 50. 000 eurov prihodkov l Aktiva 25. 000 eurov l Izpolnjevati dva od treh kriterijev, nad temi vrednostmi DVOSTAVNO RAČUNOVODSTVO!!!

Konti l so knjigovodski računi. Vsak konto ima svoje ime glede na to, kaj zajema. Levo stran označujemo kot debet (breme) in desno kot kredit (dobro). Zapisovanje podatkov na kontih označujemo kot knjiženje, o zapisanem podatku govorimo kot o vknjižbi.

Vrste kontov stanja in kontov uspeha Vrste kontov Konti sredstev Konti obveznosti do virov sredstev Konti prihodkov Konti odhodkov

Kontni načrt in kontni okvir KONTNI NAČRT (ima večštevilčno oznako kontov skladno z njegovimi potrebami, vendar tako, da so začetne številke v oznaki usklajene s kontnimi oznakami kontnega okvirja, ki ga oblikuje Slovenski inštitut za revizijo. Npr. 310 zaloga materiala 310001 zaloga vijakov KONTNI OKVIR (je evidenca zbranih in oštevilčenih kontov po posameznih razredih, ki jih morajo uporabniki upoštevati pri vodenju svojih poslovnih knjig). Npr. razred 3 - zaloga materiala in DI

Poročila VRSTE POROČIL RAČUNOVODSKO POROČILO (računovodski izkazi) POSLOVNO POROČILO (rač. poročilo s pojasnili) LETNO POROČILO (v skladu z ZGD)

Ekonomske kategorije Vrste kategorij STATIČNE (sredstva in obveznosti do virov sredstev) DINAMIČNE (prihodki, stroški, odhodki, poslovni izid)

Bilanca stanja l l Bilanca stanja nam pokaže na določen dan obračunskega obdobja premoženjsko sliko podjetja. Aktiva predstavlja sredstva (premoženje) s katerimi podjetje posluje. Pasiva predstavlja obveznosti do virov sredstev, ki so lastni viri (kapital) in tuji viri (dolgovi). Bilančno ravnotežje - vrednost aktive je enaka vrednosti pasive, kar pomeni, da ima vsako sredstvo svoj vir financiranja, ki je lahko lastni (kapital) ali tuj vir.

Dolgoročna sredstva Delitev dolgoročnih sredstev Neopredmetena sredstva (patenti, licence, dobro ime, blagovna znamka, ipd. ) Opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe, oprema, biološka sredstva) NALOŽBENE NEPREMIČNINE)

Amortizacija l l l amortizacija je zmanjšanje vrednosti OOS in NOS zaradi njihove obrabe prenašanje vrednosti OOS in NOS na proizvedene poslovne učinke in zbiranje denarja za nadomestitev vrednosti obrabljenih OOS. NAČINI AMORTIZACIJ ČASOVNA FUNKCIONALNA

Metode amortiziranja VRSTE METOD AMORTIZIRANJA Enakomerno časovno amortiziranje Funkcionalno amortiziranje Padajoče časovno amortiziranje

Kratkoročna sredstva l so stvari, pravice in denar, ki se v poslovnem procesu porabijo, prehajajo iz ene pojavne oblike v drugo in se vračajo v prvotno obliko v času, ki je krajše od leta dni. Vrste kratkoročnih sredstev Stvarna (zaloge mat. , GI, DI, blaga) Pravice (terjatve, AČR) Denar (TRR, blagajna, odprti akreditivi)

Finančne naložbe VRSTE FINANČNIH NALOŽB DANA POSOJILA (kratkoročna, dolgoročna ) DELNICE ali DELEŽI OBVEZNICE

Obveznosti do virov sredstev Vrste obveznosti do virov sredstev LASTNI VIRI (kapital) TUJI VIRI (kratkoročne in dolgoročne poslovne in finančne obveznosti, PČR)

Izkaz poslovnega izida l je temeljni računovodski izkaz, prikazuje, koliko prihodkov in odhodkov je poslovni sistem ustvaril v enem obračunskem obdobju. Med prihodke in odhodke prištevamo vse poslovne dogodke ob njihovem nastanku in ne ob njihovem plačilu. l Poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki v obračunskem obdobju in je lahko pozitivna (dobiček) ali negativna (izguba).

Prihodki Vrste prihodkov Poslovni prihodki (prodani gotovi izdelki, storitve, trgovsko blago, subvencije, prodaja OOS, ipd. ) Finančni prihodki (zaračunane obresti, Prejete dividende, pozitivna prodaja finančnih naložb, ipd. ) Drugi prihodki (prejete kazni, odškodnine, tožbe, plačane odpisane terjatve, ipd. )

Odhodki Vrste odhodkov Poslovni odhodki (prodani gotovi izdelki in nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga) Finančni odhodki (prejete obresti, oslabitve, negativna prodaja finančnih naložb, ipd. ) Drugi odhodki (izgubljene denarne kazni, odškodnine, ipd. )

Poslovni izid DOBIČEK l BRUTO (KOSMATI) l NETO (ČISTI) IZGUBA

Izkaz denarnih tokov l je temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje, kako prejemki in izdatki vplivajo na spremembe stanja denarnih sredstev v obdobju. Pomembni so naslednji pojmi: l investiranje dezinvestiranje financiranje definanciranje l l l

Pomen finančne funkcije l Vloga, pomen in cilj delovanja finančne funkcije (finančna moč, likvidnost, plačilna. sposobnost, interesi lastnikov in zaposlenih). l Organiziranost finančne funkcije (izvajalski, informacijski in upravljavski vidik).

Cilji delovanja finančne funkcije l l l doseganje FINANČNE MOČI zagotavljanje optimalne kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti prispevanje k dolgoročni donosnosti lastniškega kapitala prispevanje k zmanjšanju tveganja prispevanje k poslovni neodvisnosti

Organiziranost finančne funkcije l l l jasno določene naloge, struktura in obseg finančne funkcije v podjetju, opredeljene katere so naloge, prisojnosti in odgovornosti za dela, ki se opravljajo zunaj finančne službe, jasno opredeljen sistem kratkoročnega in dolgoročnega načrtovanja, opredeljena mora biti učinkovitost, uspešnost in stopnja razvitosti delovanja finančne funkcije, opredeljena normativna urejenost, pristojnosti in odgovornosti finančne službe.

Ugotavljanje virov financiranja l Lastni viri financiranja (kapital, amortizacija, drugi lastni viri) l Tuji viri financiranja (posojilo, akumulacija iz tujine, najem, factoring, razpis vrednostnih papirjev)

Notranji (lastnidolgoročni) viri financiranja l l amortizacija (obraba stalnih sredstev), kapital (OK, rezerve, poslovni izid, prevrednotovalni popravki), drugi notranji viri (dezinvesticije, skrite rezerve, koeficienti obračanja, ipd. ) in TVEGANI KAPITAL? ? ?

Zunanji (tuji) viri financiranja ZUNANJI VIRI FINANCIRANJA POSOJILO AKUMULACIJA IZ TUJINE FACTORING LEASING RAZPIS VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Namen in funkcija obresti so nadomestilo za uporabo tujega denarja, ki ga posojilodajalec za določen čas prepusti posojilojemalcu in njihova višina obrestne mere je odvisna od glavnice, časa obrestovanja, bonitete in vrste zavarovanja

Vrste obresti (1) Vrste obresti Temeljne obresti Realne (pogodbene) obresti Zakonske obresti Procesne obresti Interkalarne obresti

Obračunavanje obresti Načini obračunavanja obresti Navadni obrestni račun Anticipativen način Dekurziven način

Delitev vrednostnih papirjev l. Lastniški VP (delnica – navadna, prednostna, ki je lahko kumulativna ali nekumulativna, participativna in neparticipativna, zlata delnica) l Dolžniški VP (obveznica - navadna, anuitetna, zamenljiva), komercialni zapis, certifikat)

Značilnosti lastniških vrednostnih papirjev l l denar namenjen za investicije in razvoj članske in premoženjske pravice dividenda stečaj in stečajna masa

Značilnosti dolžniških vrednostih papirjev l l l denar namenjen za investicije in razvoj obresti ni članskih pravic po določenem času vračilo glavnice tveganost in donos stečaj – stečajna masa

Vodenje in izvajanje plačilnega prometa l blagajniško poslovanje (vrste izplačil, vrste blagajn, sklep in blagajniški maksimum, višina denarnega izplačila za mat. stroške, blagajniška dokumentacija) l plačilni promet preko TRR (polgotovinsko plačevanje, brezgotovinsko plačevanje, elektronsko bančno poslovanje)

Menica Udeleženci pri meničnem poslovanju: l l trasant (izdajatelj menice), trasat (garant za trasanta, glavni menični dolžnik), avalist (porok), remitent (upnik menice) Vrste menic l l trasirana lastna avalirana bianco

Načini plačila l cesija (odstop terjatev, sprememba upnika) cedent, cesus, cesionar l asignacija (nakazilo) asignant, asignatar

Druge oblike zavarovanja ZASTAVA: l l l nepremičnin in premičnin, terjatev, zalog blaga in izdelkov, instrumentov zavarovanja plačil (menica, ček), bančne garancije in vrednostnih papirjev. Zavarovanje pri zavarovalnici

Obdavčitev pravnih oseb in s. p. l l PO (davčno priznani prihodki – davčno priznani odhodki = osnova za davek od dohodka - 19 % = neto dohodek). s. p. (davčno priznani prihodki – davčno priznani odhodki = osnova za dohodnino iz dohodninske lestvice.

Davek od dohodkov iz dejavnosti (s. p. ) l zavezanec je fizična oseba, ki dosega dohodke, dosežene z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti

Davčna osnova l je osnova za akontacijo dohodnine (16 %, 26 %, 33 %, 39 %, 50 %).

Davčno obdobje l l je koledarsko leto davčno obdobje je lahko enako poslovnemu letu davčno obdobje ne sme presegati obdobja 12 mesecev davčni zavezanec izbiro in odločitev o tem obvesti davčni organ in izbranega davčnega obdobja ne sme spreminjati najmanj tri leta

Davčna osnova in stopnja l l osnova je ugotovljena razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, ki se priznajo glede na čas nastanka, stopnja obdavčitve je 19 %.

Predmet obdavčitve l l dobave blaga in storitev, ki jih DZ opravi v okviru ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo, pridobitve blaga iz drugih držav članic EU, uvoz blaga v Slovenijo in prejem storitev iz tujine.

Davčni zavezanec l l l za namene DDV se mora identificirati DZ, ki je v obdobju zadnjih 12 mesecev presegel oziroma je verjetno, da bo presegel 50. 000 € obdavčljivega prometa, DZ, ki pridobiva blago znotraj Skupnosti, skupni znesek njegovih pridobitev v tekočem koledarskem letu, kakor tudi v preteklem koledarskem letu preseže 10. 000 € in možna je tudi prostovoljna identifikacija za namene DDV – ostati mora naslednjih 5 let.

Davčna osnova in stopnje l davčna osnova je vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah) l davčni stopnji sta v Sloveniji dve: splošna stopnja - 22 % in nižja stopnja - 9, 5 %

Nižja davčna stopnja – 9, 5 % l l l l stanovanje, hrana, dobava vode, zdravila, čiščenje oken in zasebnih gospodinjstev, storitve domačega varstva, obnova in popravila zasebnih stanovanj, frizerske storitve, dobava lončnic, sadik, rezanega cvetja, popravila koles, čevljev, oblačil, gospodinjskega perila ipd.

Kdaj si DDV ne smemo odbijati? l l l reprezentanca osebni avtomobili nočitve

Obveznosti davčnih zavezancev l l l DZ morajo imeti ID za namene DDV, obveznost plačila DDV, izdajanje računov, vodenje knjigovodstva, predlaganje obračunov DDV in zbirnih poročil. Vsak davčni zavezanec, ki opravlja obdavčljivo dobavo blaga ali storitev je dolžan plačati DDV.

Roki plačila DDV – davčno obdobje l davčno obdobje je koledarski mesec, l če je vrednost obdavčljivega promet blaga in storitev davčnega zavezanca enaka ali manjša od 210. 000 €, je davčno obdobje trimesečje.