RAUNALNIKA GRAFIKA 2 DEL Pripravil Simon Konenik Bitne

RAČUNALNIŠKA GRAFIKA – 2. DEL Pripravil: Simon Konečnik

Bitne slike l Imenujemo jih tudi rastrske slike l Njihov izvor je: digitalna kamera, optični bralnik ali programi za delo z bitno grafiko l Množica pik (pikslov) ustvari vtis podobe l Vsaka točka (piksel) ima podatke o svetlosti in odtenku barve l Prehodi med točkami (piksli) so zvezni

Primer bitne slike

Primer bitne slike Pravokotna mreža pikslov bitne slike

Vektorske slike l Sestavljene so iz matematično opisanih krivulj in črt l Zahtevajo razmeroma malo prostora na zunanjem pomnilniku l Sliko lahko povečujemo, jo pomanjšujemo in se kakovost slike v ničemer ne spremeni l Galerijo vektorskih (in tudi nekaj rastrskih) slik v Microsoft Officu imenujemo cliparts ali po naše izrezki

Vektorske slike

Programi za lastno izdelavo vektorskih slik l Microsoft Visio l Corel Draw l Adobe Illustrator l Auto Cad itd.

Ločljivost smo že deloma spoznali. Tokrat bomo znanja razširili na primere: ločljivosti slike, l ločljivosti zaslona in l ločljivosti tiskalnika. l

Ločljivost slike l nanaša se na število pikslov na sliki l merimo jo v številu slikovnih pik na palec (pixels per inch) v enoti ppi l kakovost slike je premosorazmerna z velikostjo ločljivosti

Primer izračuna ločljivosti 6. 1 KB = 6. 1024 B = 6144 B; ostane še 860 bitov, ki niso zasedeni Črno bela slika, ki ima dolžino in višino enega palca (2, 54 cm) in je optično prebrana z ločljivostjo 72 ppi, ima tako 72. 72 pik, kar znese 5184 slikovnih pik. Velikost take datoteke je 6 KB.

Ločljivost zaslona l Določa jo izdelovalec zaslona in se je ne da spreminjati l MAC-i imajo ločljivost 72 ppi, PC-i pa 72 ppi (Windows 95 in 98) ter 96 ppi ali 120 ppi l Od ločljivosti zaslona je odvisna velikost prikaza slike na zaslonu, in je ne smemo mešati z ločljivostjo slike

Primer slike z ločljivostjo 72 ppi (levo) in 144 ppi (desno) pri enaki ločjivosti zaslona 96 ppi

Ločljivost zaslona l Poleg ločljivosti, s katero zaslon prikazuje slikovne pike, ima še vsaka pika barvno ločljivost. To ločljivost smo že spoznali predhodno in jo imenujemo barvna globina

Nekaj podatkov o zaslonu l nastavitvena ločljivost zaslona je lahko: ¡ 640 x 480 pik ¡ 800 x 600 pik, ¡ 1024 x 768 pik, ¡ 1280 x 720 pik, ¡ 1280 x 1024 pik itd. l pri delu z grafiko potrebno imeti zaslon z visoko barvno globino (vsaj 32 -bitno)

Izgled zaslona Ločljivost lahko nastavljamo od 800 x 600 do 1280 x 1024 pik l Optimalno je 1024 x 768 l Večji kot je zaslon, večjo ločljivost si bomo nastavili l Za grafiko so priporočljivi 19 palični zasloni l

Ločljivost tiskalnika l podaja se v enoti število pik na palec (dots per inch) ali okrajšano dpi l Tiskalniki za domačo rabo imajo nižjo ločljivost (laserski nekoč 300 dpi, danes 1200 dpi), vendar je trend naraščanja ločljivosti pri brizgalnih tiskalnikih zelo velik (tudi 4800 x 1200 dpi)

Primeri ločljivost specialnih tiskalnikov l laserski osvetljevalniki za tiskarske storitve imajo ločljivost 2400 dpi in več Gostota rastra l pomeni število črt na palec (lines per inch) z oznako lpi l Časopise tiskajo z gostoto rastra 120 do 133 lpi l Knjige z 200 lpi …

Gostota rastra pri optičnem branju l Lpi-ji so pomembni tudi pri optičnem branju l Za optično branje iz časopisnega papirja zadošča 85 – 150 lpi l iz revij 135 – 175 lpi l in iz knjig s kvalitetno barvno vsebino 225 – 300 lpi

Barvni modeli l Barvni modeli so načini zapisa in prikaza barvnih vrednosti l Delo z računalnikom ima opraviti največkrat z dvema barvnima modeloma: ¡ RGB: Red (Rdeča), Green (Zelena), Blue (Modra) ¡ CMYK: Cyan (Modrozelena), Magenta (Škrlatna), Yellow (Rumena), Blac. K (Črna)

Barvni model RGB

Značilnosti modela RGB l Aditivni (seštevalni model) l Barve spektra dosežemo z mešanjem treh osnovnih barv v različnih vrednostih l Uveljavitev tega modela so prinesle prednosti: ¡ manjše datoteke v primerjavi z drugimi modeli, ¡ dober prikaz na zaslonu napram ostalim modelom in ¡ večji barvni razpon od modela CMYK

Barvni model CMYK (odštevalni) barvni model, saj z združevanjem osnovnih barv spreminjamo barvo in če mešamo vse tri osnovne barve, dobimo sivo barvo l Zato je v kartuši tiskalnika še vedno črna barva l To je osnovni barvni model v tiskarstvu l

Zapisi datotek računalniške grafike l Različni zapisi (formati) datotek prinašajo različne lastnosti l Nekateri so primerni za objavo na spletu, drugi za izpis datoteke z domačim tiskalnikom, tretji so namenjeni predpripravi za tisk itd.

Zapis BMP l osnovni grafični zapis za bitne slike, ki sicer pripada programu Slikar (Paintbrush) iz Windovsov in ga je torej razvil Microsoft l Datoteke nastajajo znotraj računalnika in imajo zelo slabo kompresijo, kar posledično pomeni, da so velike l Zapis je primeren le za manjše datoteke l Novi trendi kažejo določene izboljšave (več kompresije)

Zapis GIF l GIF pomeni Grafics Interchange Format l Operira le z 256 barvami – torej omogoča le 8 bitne slike l omogoča prosojnost l Stiskanje poteka po postopku RLE (to išče ponavljajoče se barvne vrednosti), ki ne povzroča izgube kakovosti l Uporabljamo ga predvsem za objavo slik na spletu l Njegov “podaljšek” je animirani GIF

Zapis JPEG l JPEG pomeni Joint Photografic Expert Group l JPEG zapis slike dela s 24 biti oz. s 16 milijoni barv l Ideja zmanjšanja datotek je v združevanju pik, ki imajo enake ali podobne barvne odtenke l Izgube so 1/10 ali več, odvisno od nastavitev kompresije

l Uporaba: za predstavitve, objavo na internetu in osnovno delo na računalniku l JPEG ni primeren za arhive slik, sploh tiste, ki jih večkrat odpremo

Zapis TIFF l TIFF pomeni Tagged Image File Format l Podobno kot JPEG zapis tudi TIFF stiska datoteke, vendar brez izgub l Stiska le popolnoma enake barvne odtenke v sliki l Datoteke so v primerjavi z JPEG ogromne l To je najprimernejši format za predpripravo za tisk

Zapis PNG l PNG pomeni Portable Network Graphic l Je protiutež oz. nadgradnja zapisa GIF l Veliko uporabnikov je zaradi boljše kakovosti prešlo iz JPEG zapisa na PNG l Z njim lahko ustvarjamo kompleksne prosojne grafike

Lastni zapisi Vsak program za delo z grafiko ima tudi lastni zapis, katerega nam najprej ponudi l Ta zapis je načeloma najboljši za delo v tem programu, ni pa edini l Primeri: Visio (VSD), Corel Draw (CDR), Photo shop (PSD in PDD) … l